{"id":226295,"date":"2023-01-24T11:55:15","date_gmt":"2023-01-24T10:55:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/benedetta\/"},"modified":"2023-01-24T12:02:09","modified_gmt":"2023-01-24T11:02:09","slug":"benedetta","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/benedetta\/","title":{"rendered":"Benedetta"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Toskana, 17. stoletje. Medtem ko v de\u017eeli pusto\u0161i kuga, Benedetta Carlini, devetletna deklica iz premo\u017ene dru\u017eine, vstopi v samostan v Pescii. Pri triindvajsetih letih do\u017eivi prva religiozna in eroti\u010dna videnja. Izvolijo jo za opatinjo, vendar kasneje vzbudi sum s trditvijo, da ima stike z Jezusom. Cerkvene oblasti spro\u017eijo preiskavo, ta pa grozi, da bo razkrila tudi njeno strastno razmerje z novinko Bartolomeo …<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbNajprej me je pritegnila edinstvenost zgodbe. Judith C. Brown je nanjo naletela v firen\u0161kem arhivu med raziskavami za neki drug projekt. Odprla je \u0161katlo in na\u0161la zapisnik o sojenju Benedetti Carlini z za\u010detka 17. stoletja. To je redek dokument, edino znano sojenje lezbijkam v zgodovini kr\u0161\u010danstva.
Drugi\u010d, presenetilo me je, kako natan\u010dno zapisnik in knjiga opisujeta spolnost. V izvirnem dokumentu lahko vidimo, da so podrobnosti, ki jih je opisala Bartolomea \u2013 nuna, ki je spala z Benedetto \u2013, sodnega uradnika tako spravile s tira, da je komaj \u0161e lahko pisal! Pu\u0161\u010dal je prazne prostore, \u010drtal besede, jih znova zapisoval … Bartolomea je zelo nazorno opisala, kako sta lizali druga drugo. Vse skupaj je res zelo zanimivo!
Tretja stvar, ki me je navdihnila, je bilo dejstvo, da je bila Benedetta \u017eenska iz 17. stoletja, ki si je pridobila veliko mo\u010d, tako v teatinskem samostanu kot v svojem mestu Pescia. Znana je bila kot svetnica in kot opatinja. Na polo\u017eaj mo\u010di se je povzpela z nadarjenostjo, videnji, manipulacijami, la\u017emi in ustvarjalnostjo. A ne glede na na\u010din: uspelo ji je v dru\u017ebi in dobi, ki so jima vladali mo\u0161ki. \u017denske niso imele vrednosti, razen kot sredstvo za spolno pote\u0161itev mo\u0161kih in razmno\u017eevanje. Bile so povsem brez mo\u010di.
\/…\/ Filma nisem posnel z namenom, da bi napadel katoli\u0161ko vero ali katerikoli drug verski sistem. Verjamem pa, da smo ljudje v bistvu \u017eivali. Imamo telo in imamo nagone. Benedetta se ne upre klicu svojega telesa \u2013 le zakaj bi se? To bi bilo neumno. Ljudje smo v osnovi primati. Adam in Eva, jabolko, ka\u010da, drevo spoznanja dobrega in hudega \u2013 ni\u010d od tega ni nikoli obstajalo! Mislim, da sta znanje in u\u010denje dobri stvari. Znanost govori resnico, legende pa pripovedujejo zgodbe.
\/…\/ Pritegnile so me torej drznost in edinstvenost zgodbe ter me\u0161anica kr\u0161\u010danstva in lezbi\u010dne spolnosti. Zanimiv se mi je zdel lik, pri njem pa predvsem vpra\u0161anje, ali lahko manipulira\u0161 z ljudmi, ne da bi se tega zavedal. Poleg tega me je vedno zelo zanimal Jezus. O njem sem celo napisal knjigo. Benedetta<\/strong> razkriva moje zanimanje za religijo, pa tudi moje dvome o cerkvenih resnicah.\u00ab
– Paul Verhoeven<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Paul Verhoeven (rojen leta 1938 v Amsterdamu) je kot odli\u010den \u0161tudent na eni najbolj\u0161ih nizozemskih univerz doktoriral iz matematike in fizike, med \u0161tudijem pa se je za\u010del zanimati tudi za film. Po kon\u010danem \u0161tudiju je moral odslu\u017eiti voja\u0161ki rok; pridru\u017eil se je Kraljevi mornarici, kjer so ga zadol\u017eili za snemanje dokumentarca o nizozemskih marincih, ki je bil kasneje tudi nagrajen. Ta izku\u0161nja je Verhoevna spodbudila, da se je resno posvetil filmu. Njegov prvi \u2018civilni\u2019 projekt je bila televizijska serija\u00a0Floris<\/strong>, svoj prvi film, eroti\u010dno komedijo\u00a0Zapiski prostitutke<\/strong>\u00a0(Wat zien ik?), pa je posnel leta 1971. Tako serija kot film sta na Nizozemskem po\u017eela velik uspeh in za\u010drtala smernice Verhoevnove filmske kariere. Sledili so filmi, kot so\u00a0Turks fruit<\/strong>\u00a0(1973, nominacija za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film),\u00a0Keetje Tippel<\/strong>\u00a0(1975) in\u00a0Soldaat van Oranje<\/strong>\u00a0(1977, nominacija za zlati globus za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film). Verhoeven je na Nizozemskem posnel \u0161e nekaj filmov, med njimi\u00a0Seks na motorju<\/strong>\u00a0(Spetters, 1980), v osemdesetih letih pa se je preselil v ZDA. Leta 1985 je za ameri\u0161kega producenta posnel film\u00a0Meso in kri<\/strong>\u00a0(Flesh and Blood), temu pa so sledile tri ameri\u0161ke megauspe\u0161nice:\u00a0RoboCop<\/strong>\u00a0(1987),\u00a0Popolni spomin<\/strong>\u00a0(Total Recall, 1990) in\u00a0Prvinski nagon<\/strong>\u00a0(Basic Instinct, 1992). Po izjemnem uspehu omenjenih filmov se je Verhoeven odlo\u010dil za nekoliko drznej\u0161i slog z rezko satiri\u010dno noto in posnel film\u00a0Sla\u010dipunce<\/strong>\u00a0(Showgirls, 1995), ki odgrne tan\u010dico z ble\u0161\u010de\u010de podobe Las Vegasa. Film je v \u010dasu predvajanja tako pri gledalcih kot pri kritikih naletel na precej negativen odziv, danes pa velja za kultno klasiko in najbolj podcenjeno Verhoevnovo delo. Sledila sta\u00a0Vesoljski bojevniki<\/strong>\u00a0(Starship Troopers, 1997) in\u00a0Mo\u017e brez telesa<\/strong>\u00a0(Hollow Man, 2000), potem pa se je Verhoeven po dvajsetih letih \u017eivljenja in ustvarjanja v Ameriki vrnil v Evropo in posnel\u00a0\u010crno knjigo<\/strong>\u00a0(Zwartboek, 2006). Na Kinodvorovem rednem sporedu smo si leta 2017 lahko ogledali kontroverzni psiholo\u0161ki triler Ona<\/strong>\u00a0(Elle, 2016) z Isabelle Huppert v glavni vlogi. Film je bil premierno prikazan v tekmovalnem sporedu festivala v Cannesu, kamor se je letos uvrstila tudi Benedetta<\/strong>.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbVerhoeven tematiko obdela po svoje \u2013 z obilo provokacije, satire in sarkazma, ter polno intrig, manipulacij, izdajstev, golote, nazornimi prikazi spolnih igric (pri katerih odigra klju\u010dno vlogo priro\u010dno obdelan kipec device Marije), srednjeve\u0161kih bestialnosti in sprevr\u017eenih mu\u010dilnih praks. Bo\u017ejo bli\u017eino in ljubezen je mogo\u010de najbolje ob\u010dutiti prek spolnosti, blasfemi\u010dno spregovori Verhoeven skozi obsedeno Benedetto, v nasprotju z materjo prednico, ki v filmu cini\u010dno pripomni: \u2018Noben \u010dude\u017e se ne zgodi v postelji, verjemite.\u2019<\/em>\u00ab
– Tina Le\u0161ni\u010dar, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbBenedetta<\/strong> \u0161e zdale\u010d ni kak opolzek seksploatacijski triler o porednih nunah \u2013 no, \u010de smo iskreni, je deloma tudi to \u2013, temve\u010d tehtna, prefinjena, pa tudi \u017eivahno tempirana in nadvse zabavna drama, v kateri se tihi prizori zakulisnega politi\u010dnega spletkarjenja me\u0161ajo z nazornimi posnetki divje verske blaznosti. \/…\/ To je premi\u0161ljena \u0161tudija politike in organizirane religije ter neprizanesljiv razmislek o veri. Golota in brizganje krvi sta le bonus.\u00ab
– Nicholas Barber, BBC<\/em><\/p>\n

\u00bbTriinosemdesetletnemu re\u017eiserju gre na koncu seveda za razkrivanje (seksualne) hipokrizije. \/…\/ Trenutki verske in eroti\u010dne predaje so sprva igrivi in polni \u010dudenja, kasneje pa se spremenijo v vse bolj kr\u010devite situacije. \/…\/ Intimnosti za\u010detka se kmalu postavi nasproti resni\u010dno domiseln obrat znamenitega Hitchcockovega prizora s kukalom iz Psiha<\/strong> (1960), ki pa sugerira, da je svobodna spolnost skoraj nemogo\u010da. Ljubezenskih igric Benedette in Bartolomee ne opazujemo iz voajerske perspektive, temve\u010d se iz postelje premaknemo naravnost k oprezajo\u010demu o\u010desu. V tem filmu ni nedol\u017enosti. Ne pri likih ne pri gledalcu. Verhoeven se v Benedetti<\/strong> spoprijema z izvirnim grehom kinematografije.\u00ab
– Dana Linssen, NRC<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, ki je tako provokativen in tako \u017eiv kot Benedetta<\/strong>, te\u017eko ozna\u010di\u0161 za labodji spev. Pa vendar je nekaj poslovilnega v tej eroti\u010dni verski drami, ki si vzame \u010das za raziskovanje voajerizma, sadizma, mazohizma, sistemov mo\u010di, perverznosti, represije, upora, pripovedovanja zgodb, bo\u017eanskosti, ironije in vere. Oh, in za seks \u2013 za veliko veliko seksa \/…\/. Naj se za film, ki toliko \u010dasa posveti sveti relikviji, izrezljani v dildo, sli\u0161i \u0161e tako \u010dudno, a Benedetta<\/strong> je Verhoevnovo najbolj osebno delo.\u00ab
– Ben Croll, The Wrap<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce nizozemskega re\u017eiserja Paula Verhoevna pove\u017eete s \u010dasom inkvizicije, nunami v samostanu, sprijeno cerkveno hierarhijo, spolnostjo in producentom Sa\u00efdom Ben Sa\u00efdom, potem ste trasirali pot kontroverzni tematiki, o kateri se bo govorilo in pisalo. \/\u2026\/ Benedetta<\/strong> so Verhoevnove Sla\u010dipunce<\/strong> (1995), postavljene v baro\u010dno Toskano.\u00ab
– Simon Popek, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ mojstrska Benedetta<\/strong> \/…\/ je prava eksplozija nekorektnosti in transgresije. Lik vernika, razsvetljenca, prika\u017ee kot pobudnika revolucije, ki lahko strmoglavi oblast in spodkoplje ustaljeni red, vklju\u010dno s hetero-patriarhalnim. \/…\/ Benedetta, ki jo re\u017eiser Sla\u010dipunc<\/strong> spremeni v pohotno in revolucionarno svetnico, stoji pred gledalci, pripravljena zru\u0161iti na\u0161e predsodke in pri\u010dakovanja, pod\u017egati na\u0161 kriti\u010dni pogled na oblast in skrivaj spodbuditi na\u0161e utopi\u010dno razmi\u0161ljanje.\u00ab
– Manu Ya\u00f1ez, Fotogramas<\/em><\/p>\n

\u00bbPo ve\u010d desetletjih je zabavno opazovati vzorec, po katerem dela Paula Verhoevna vstopajo v svet: razvpitost lahko zasen\u010di mojstrstvo. Re\u017eiserjev najnovej\u0161i film je morda res nabit z erotiko, vendar gre predvsem za napet triler o politi\u010dnih spletkah in preizpra\u0161evanju vere, ki razgalja uporabo in zlorabo mo\u010di v organizirani religiji. \/\u2026\/ Re\u017eiser si ne prizadeva za nekaj tako preprostega, kot je bogoskrunstvo, temve\u010d nas povsem potopi v obdobje in njegove omejitve. Njegov neizprosni film prikazuje pogosto koristoljubno miselnost Benedette, matere prednice in cerkvenih voditeljev. Ko na pode\u017eelje udari kuga, se izka\u017ee, da je izbruh za like le \u0161e en na\u010din, kako vpri\u010do smrti spletkariti drug proti drugemu. \u017de mogo\u010de, da je vera sveta, ampak \u010dlove\u0161ki odnosi jo, kot namiguje Verhoeven, neizogibno spustijo na zemljo.\u00ab
– Nic Rapold<\/p>\n

\u00bbBenedetta<\/strong> je nezasli\u0161an, prenapihnjen, neokusen film, ki pa se tega sploh ne trudi skriti, ampak raje z nalezljivo brezskrbnostjo u\u017eiva v vsej tej norosti.\u00ab
– Leonardo Goi, Notebook<\/em><\/p>\n

\u00bbBenedetta<\/strong> je namenjena vzburjanju, s \u010dimer izpolnjuje najosnovnej\u0161o definicijo pornografije, pa \u010deprav Verhoeven (ki trdi, da ga tema zanima tudi z znanstvenega vidika) \u017ege\u010dkljive prizore pospremi s pou\u010dnim vpogledom v renesan\u010dno versko \u017eivljenje. \/…\/ To je preprosto zelo transgresivna oblika bo\u017eanske komedije za tiste, ki so se pripravljeni pridru\u017eiti Verhoevnu na njegovi svetoskrunski valovni dol\u017eini. \/…\/ le \u0161e en prispevek v ceneni nunsploatacijski \u017eanr.\u00ab
– Peter Debruge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbPo ve\u010dmese\u010dnem zaprtju se nam je skoraj \u017ee za\u010delo zdeti, da moramo le \u0161e sesti v sobo z velikim platnom, pa se bomo vrnili v kino! Ampak najbolj smo pogre\u0161ali dela, ki bi pokazala tisti minimum, ki ga lahko od njih upravi\u010deno pri\u010dakujemo: formo, tveganje, nespodobnost. Nekatera od teh del iz minimuma naredijo maksimum, na primer najnovej\u0161a filma Leosa Caraxa in Paula Verhoevna, zagotovo dva izmed najmo\u010dnej\u0161ih trenutkov tekmovalnega programa festivala v Cannesu.\u00a0Annette<\/strong>\u00a0in\u00a0Benedetti<\/strong>\u00a0je skupno to, da \u0161e vedno verjameta v film kot spektakel, hkrati pa se spra\u0161ujeta o sami ideji spektakla, njegovih temeljih, iluzijah, lepotah ali grozotah \u2026 \/\u2026\/ Filma sta tako dragocena zaradi svoje \u017eelje po ustvarjanju podob, ki so \u017eive in povsem nove. \/\u2026\/ Njuna drznost se ne ozira na dober okus ali verodostojnost, ampak v\u010dasih celo vklju\u010duje podobe, ki prostovoljno tvegajo posmeh, naj bo z ironijo ali pa s subjektivizmom. \/\u2026\/ Zdi se, da se polimorfni\u00a0Annette<\/strong>\u00a0in\u00a0Benedetta<\/strong>\u00a0pred na\u0161imi o\u010dmi velikodu\u0161no izumljata na novo.\u00ab
– Marcos Uzal,\u00a0Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n

\u00bbTu so bujne sanje, ki izgledajo kot torture porn (z elementi splatterja ), tu je fantaziranje o Jezusu Kristusu (ki se \u00bb\u010dude\u017eno\u00ab odziva), tu so \u017eeblji kot falosi (in stigmate kot erogene cone), tu so posiljevalski odre\u0161itelji, tu je neskon\u010dni pasijon: te\u017eko je pre\u017eiveti pritisk kr\u0161\u010danske ma\u0161ine, ki zapoveduje u\u017eitek, obenem pa napoveduje stra\u0161ne kazni, toda \u00bbbo\u017eanskemu\u00ab u\u017eitku, ki implicira tak\u0161no kazen, se je nemogo\u010de upreti. S tem se odpira veliko prostora za \u010dude\u017ee, ki pa vedno pridejo v paketu z bojem za oblast. Da bi Verhoeven, ki ne skriva, da u\u017eitek terja vero, ves ta renesan\u010dni softcore – \u00bbHerezija, blasfemija, bestialnost,\u00ab vpije inkvizicija – spravil pod dve uri in enajst minut? Ni \u0161ans. Hej, saj je posneto po resni\u010dni zgodbi! ZA+\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film, navdihnjen z resni\u010dnim \u017eivljenjem lezbi\u010dne opatinje Benedette Carlini, je razburljiva pripoved o veri, oblasti in seksu v renesan\u010dni Italiji. Benedetto, ki je v Cannesu po\u017eela stoje\u010de ovacije, nasprotniki pa so jo ozna\u010dili za \u00bbbogokletno\u00ab in \u00bbpornografsko\u00ab, je posnel vedno provokativni Paul Verhoeven (Prvinski nagon, Ona).<\/p>\n","protected":false},"featured_media":226527,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/226295"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/226527"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=226295"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}