{"id":226153,"date":"2025-11-17T07:58:24","date_gmt":"2025-11-17T06:58:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/najbolj-grozen-clovek-na-svetu\/"},"modified":"2025-11-17T08:02:05","modified_gmt":"2025-11-17T07:02:05","slug":"najbolj-grozen-clovek-na-svetu","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/najbolj-grozen-clovek-na-svetu\/","title":{"rendered":"Najbolj grozen \u010dlovek na svetu"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Julie bo kmalu dopolnila trideset let, njeno \u017eivljenje pa je ena sama eksistencialna zme\u0161njava. Zapravila je \u017ee kar nekaj svojih talentov, njen starej\u0161i fant Aksel, uspe\u0161en stripar, pa vse bolj pritiska nanjo, da se ustalita. Neke no\u010di se med tavanjem po mestu znajde na zabavi, kjer spozna mladega in simpati\u010dnega Eivinda …<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bb\u017de dolgo sem si \u017eelel posneti film o ljubezni. Tak\u0161en, ki bi bil nekoliko globlji od obi\u010dajnih filmskih romanc, kjer je vse tako preprosto, zgodbe tako jasne, \u010dustva pa tako \u010dudovito nedvoumna. Film, ki bi resno spregovoril o tem, kako te\u017eko je, \u010de spozna\u0161 nekoga ravno v trenutku, ko se trudi\u0161 razumeti lastno \u017eivljenje; o tem, kako neodlo\u010den in negotov lahko postane tudi najbolj razumen in samozavesten \u010dlovek, ko se zaljubi; in kako zapleteno je, celo za romantika, ko dejansko dobi tisto, o \u010demer je sanjal.\u00ab
– Joachim Trier<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Joachim Trier (Kopenhagen, 1974) je odra\u0161\u010dal v dru\u017eini filmskih ustvarjalcev in s super osmi\u010dko za\u010del snemati \u017ee pri petih letih. Njegov prvenec\u00a0Repriza<\/strong>\u00a0(Reprise, 2006), prvi del trilogije o Oslu, je bil nagrajen z amando (norve\u0161kim oskarjem) za najbolj\u0161i film ter izbran kot norve\u0161ki kandidat za oskarja. Trilogijo je nadaljeval s celove\u010dercem\u00a0Oslo, 31. avgusta<\/a>\u00a0(Oslo, 31. august, 2011), ki je bil prikazan v sekciji Posebni pogled festivala v Cannesu in prejel nominacijo za cezarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film, predvajali pa smo ga tudi na rednem sporedu Kinodvora. V glavni tekmovalni program festivala v Cannesu se je prvi\u010d uvrstil z dru\u017einsko dramo\u00a0Glasnej\u0161a od bomb<\/a>\u00a0(Louder Than Bombs, 2015), svojim prvim filmom v angle\u0161kem jeziku. Sledila je nadnaravna grozljivka\u00a0Thelma<\/a>, ki smo si jo lahko leta 2018 ogledali tudi v Kinodvoru. Najbolj grozen \u010dlovek na svetu<\/strong>, zaklju\u010dni del trilogije o norve\u0161ki prestolnici, je Trierjev peti celove\u010derec.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbTakoj\u0161nja klasika. \/…\/ Eden najbolj\u0161ih filmov v Cannesu. \/…\/ \u010ce bi mi na za\u010detku festivala kdo rekel, da je Trierjev novi film ne\u017ena, \u010dudovito sve\u017ea komedija o razmerjih, s pridihom Nore Ephron in Davida Nichollsa, ter da bom ob gledanju po\u017eiral solze, skrivaj pogledujo\u010d levo in desno, da bi se prepri\u010dal, ali me ni kdo videl smrkati … no, ne bi mu verjel. A zgodilo se je prav to. Trier se je lotil enega najte\u017ejih \u017eanrov, romanti\u010dne drame, ga zdru\u017eil s \u0161e eno zelo zahtevno zvrstjo, zgodbo o odra\u0161\u010danju, ter ustvaril nekaj neskon\u010dno prisr\u010dnega in o\u010darljivega. \/…\/ Nastop Renate Reinsve je preprosto sijajen. Zvezda je rojena!\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbJoachim Trier v filmu Najbolj grozen \u010dlovek na svetu<\/strong> \/…\/ postre\u017ee z najbolj\u0161im od francoskega novega vala: s tisto sve\u017eino, tistim glasom v offu, tistimi pomenljivimi detajli, tistim na\u010dinom prikazovanja mesta v vseh njegovih vidikih. \/…\/ V sredi\u0161\u010du filma \/…\/ je svobodna, privla\u010dna in neodlo\u010dna mladenka \u2013 \u017eenski Antoine Doinel. \/…\/ Zanjo je dvanajst poglavij premalo. Potrebuje jih dvajset, petdeset, sto. Preprosto zaljubimo se vanjo. Radi bi jo imeli samo zase. Ampak \u017eal jo bo odkrilo na tiso\u010de gledalcev \u2013 kak\u0161na krivica!\u00ab
– Eric Neuhoff, Le Figaro <\/em><\/p>\n

\u00bbTa melanholi\u010dna romanti\u010dna komedija se med zvestim sledenjem svoji muhasti junakinji skozi dobro, slabo in (ve\u010dinoma) nekaj vmes postopoma prelevi v nekaj \u010dudovitega in modrega: ne\u017een hvalospev nemiru in neodlo\u010dnosti; temu, da \u017eivljenje lahko po\u010daka, ne glede na vse. Pronicljivo napisan, domiselno zre\u017eiran in \u010dudovito odigran \u2013 ta \u0161iroko dostopni arthouse<\/em> biser si zaslu\u017ei postati filmski mejnik za \u0161tevilne milenijce, podobne Julie. \/\u2026\/ Trier morda najbolj neposredno spregovori prek Aksla: \u2018Odra\u0161\u010dal sem v \u010dasu, ko se je kultura prena\u0161ala preko predmetov, in mi smo lahko med njimi \u017eiveli.\u2019<\/em> Najbolj grozen \u010dlovek na svetu<\/strong> ne premleva starih debat o nevarnostih \u017eivljenja na spletu, hrepeni pa po preprostih, otipljivih u\u017eitkih: toplini dotika, spontanem \u010dlove\u0161kem stiku in razko\u0161ju ti\u0161ine.\u00ab
– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbVsak film, ki zna vpra\u0161anja o smrti zdru\u017eiti s sme\u0161nimi, \u017eivimi prizori seksa, dru\u017eabnih nerodnosti, kariernih napak in neobvezne zabave, je dragocen.\u00ab
– Dave Calhoun, Time Out<\/em><\/p>\n

\u00bbOdli\u010den primer, kako v obrabljeni \u017eanr romanti\u010dne komedije vrniti zabavo, tehtnost in celo malce seksa.\u00ab
– Pat Brown, Slant Magazine<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ filmski ekvivalent grenko-sladki ljubezenski pesmi, ki je poleg vsega stra\u0161ansko prijetna za uho. \/…\/ Trierju je uspelo ujeti ob\u010dutek, kako je \u017eiveti v letu 2021, ne da bi se pri tem opiral na tipi\u010dne in pogosto toge ozna\u010devalce sodobnosti. To je film, ki ga bodo ljudje \u010dez petdeset let morda gledali tako, kot mi gledamo filme iz \u0161estdesetih \u2013 Trierju uspe v 21. stoletje vdahniti samozavedajo\u010do se \u2018kulskost\u2019, pri \u010demer nas skoraj kljubovalno poziva, naj cenimo trenutek, v katerem \u017eivimo.\u00ab
– Susannah Gruder, Reverse Shot<\/em><\/p>\n

\u00bbTrier ima edinstveno sposobnost, da ujame nove mo\u017enosti mladosti z vso vrtoglavo evforijo, ki sodi zraven. Spontani obisk potencialnega novega ljubimca je najbolj romanti\u010den in \u010daroben prizor, kar jih boste letos videli. Vendar pa se re\u017eiser ves \u010das zaveda, kako minljivo je to stanje duha \u2013 in zraven poskrbi, da se tega zavemo tudi mi. Julie je Trierjeva najzanimivej\u0161a protagonistka zaradi svojega eksistencialnega zavra\u010danja, da bi preprosto sprejela okoli\u0161\u010dine, v katerih se znajde. Njena neomajna neodvisnost ka\u017ee na duhovno nasledstvo Jeanne Moreau iz \u010dasov Julesa in Jima<\/strong>, hkrati pa je povsem edinstvena. Prav Juliejino nenehno iskanje same sebe je tisto, zaradi \u010desar je lik tako nepozaben.\u00ab
– Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bbNajbolj grozen \u010dlovek na svetu<\/strong> je cineroman o norve\u0161ki milenijki, tridesetletni Julie (Renate Reinsve), ki se ne more odlo\u010diti. \/…\/ Ves ta nemir je ne socializira, ampak jo osamlja, melanholizira, dekoncentrira – in prekarizira. V\u010dasih ne sre\u010da \u017eive du\u0161e. V\u010dasih se po\u010duti kot gledalka svojega \u017eivljenja. V\u010dasih le kot stranski lik v svojem \u017eivljenju. V\u010dasih pa se svet ustavi – in jo po\u010daka. Njena psihologija je preslikava njene digitalne ontologije. Splet je hipsterski glas, ki od nje terja preprosto preve\u010d. Po malem je videti kot feministi\u010dna verzija Kevina Costnerja, ki v filmu Field of Dreams<\/strong> zasli\u0161i glas: ‘If you build it,they will come.’\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbIzjemen igralski nastop Renate Reinsve zape\u010dati vtis o Najbolj groznem \u010dloveku na svetu<\/strong> kot enem od filmov leta in briljantni kritiki svojega obdobja. Tar\u010do dose\u017ee, ne da bi pok strela sploh sli\u0161ali, in prav zaradi svoje navidezne lahkotnosti in preprostosti mu uspe gledalca mu\u010dno pretresti.\u00ab
– Muanis Sinanovi\u0107, RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Portret mladenke v dvanajstih poglavjih, s prologom in epilogom \u2013 film Joachima Trierja (Oslo, 31. avgusta) je o\u010darljiva, igriva in duhovita drama o ljubezni v na\u0161em \u010dasu ter o tem, kako lahko ima\u0161 v \u017eivljenju vse, pa se \u0161e vedno po\u010duti\u0161 kot najve\u010dja zguba na svetu. Nagrada za najbolj\u0161o igralko v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":226313,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/226153"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/226313"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=226153"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}