{"id":225868,"date":"2026-05-07T08:38:43","date_gmt":"2026-05-07T06:38:43","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/kupe-st-6\/"},"modified":"2026-05-07T08:48:50","modified_gmt":"2026-05-07T06:48:50","slug":"kupe-st-6","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/kupe-st-6\/","title":{"rendered":"Kupe \u0161t. 6"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>Rusija, nekje sredi devetdesetih. Laura je s Finske pri\u0161la \u0161tudirat v Moskvo, a ji ne gre ni\u010d po na\u010drtu. Odpravlja se na pot v Murmansk, kjer naj bi si ogledala najdi\u0161\u010de starodavnih petroglifov. A na pot se je zadnji hip primorana odpraviti sama. Ve\u010ddnevno potovanje z vlakom se \u017ee takoj izka\u017ee za no\u010dno moro \u2013 v kupeju se znajde skupaj z obritoglavim in prosta\u0161kim mladeni\u010dem Ljoho, ki loka vodko in veri\u017eno kadi cigarete. Ljoha se odpravlja na sever, kjer bo delal v rudnikih. Ves \u010das posku\u0161a v pogovor zaplesti Lauro, toda njej ni do tega. Bolj ko pokrajina be\u017ei mimo oken, bolj se rahlja tudi zid med protagonistoma. Pod grobo povrhnjico se v Ljohi skriva topla du\u0161a, vse bolj spro\u0161\u010dena in notranje odkrita pa je tudi Laura. <\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bb<strong>Kupe \u0161t. 6<\/strong> je arkti\u010dni film ceste, ki bi ga morda lahko razumeli kot neroden poskus iskanja harmonije in notranjega miru v svetu kaosa in tesnobe. V jedru zgodbe je pojem sprejemanja. Te\u017eko se je sprijazniti, da si del tega kaoti\u010dnega sveta ter da si, kdor si. Na\u0161a junakinja, finska \u0161tudentka Laura, se odpravi na dolgo vo\u017enjo z vlakom, da bi si ogledala neke starodavne petroglife. Citira mo\u0161kega, ki ga je sre\u010dala: <em>\u2018\u010ce ho\u010de\u0161 vedeti, kdo si, mora\u0161 poznati svojo preteklost.\u2019<\/em> Laura \u017eeli postati arheologinja, ki bi jo tak\u0161ne stvari, petroglifi in podobno, izpolnjevale. Toda ali je v resnici tisti \u010dlovek? Ali pa gre zgolj za sanje, ukradene osebi, kakr\u0161na bi rada bila?\u00a0 \/&#8230;\/ Filmi ceste pogosto govorijo o svobodi. Z avtomobilom lahko gre\u0161, kamorkoli \u017eeli\u0161, vsako kri\u017ei\u0161\u010de je polno mo\u017enosti. Vendar se sam nagibam k mnenju, da svoboda ne pomeni neomejene mo\u017enosti izbiranja, pa\u010d pa sposobnost sprejeti lastne omejitve. Vo\u017enja z vlakom je bolj podobna usodi. \u010clovek ne more dolo\u010dati smeri, preprosto sprejeti mora, kar se mu ponuja. \/&#8230;\/ Michael Chabon je dejal: <em>\u2018Nostalgija je \u010dustveno do\u017eivetje \u2013 vedno trenutno, vedno krhko \u2013, ko ima\u0161 nekaj, kar si izgubil ali \u010desar nisi nikoli imel; ko vidi\u0161 ljudi, ki si jih pogre\u0161al; ko srka\u0161 kavo v zgodovinskih kavarnah, spremenjenih v studie za vro\u010do jogo. To je ob\u010dutek, ki te preplavi, ko se za trenutek vrne neka drobna, izgubljena lepota sveta.\u2019<\/em> Vedno sem govoril, da nisem nostalgi\u010den, vendar je morda prav nostalgija \u010dustveno jedro mojih filmov.\u00ab<br \/>&#8211; Juho Kuosmanen<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<br \/><\/strong>Juho Kuosmanen se je rodil leta 1979 v Kokkoli na Finskem in diplomiral na filmskem oddelku helsin\u0161ke univerze Aalto. Za svoje \u0161tudijske kratkometra\u017ece je bil nagrajen na pomembnih mednarodnih festivalih, kakr\u0161na sta Cannes in Locarno, njegov diplomski film pa je leta 2010 prejel nagrado canske fundacije Cin\u00e9fondation. Re\u017eiserjev celove\u010derni prvenec <strong>Najsre\u010dnej\u0161i dan Ollija M\u00e4kija<\/strong>\u00a0(Hymyilev\u00e4 mies, 2016), navdihnjen z resni\u010dno zgodbo znanega finskega boksarja, je prejel nagrado v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu, predvajali pa smo ga tudi v Kinodvoru. Kuosmanen poleg filmov re\u017eira avantgardne opere in gledali\u0161ke predstave, ustvarja pa tudi neme kratkometra\u017ece z \u017eivo glasbo in zvo\u010dnimi u\u010dinki.<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bbVsi, ki ste se kdaj z neznancem napili slabega \u017eganja; vsi, ki ste bili kdaj resni\u010dno sami v neznanem mestu in ste se pogovarjali s telefonskim signalom samo zato, da bi bilo videti, kot da imate kaj po\u010deti; vsi, ki vas je kdo kdaj vpra\u0161al, kako se v va\u0161em jeziku re\u010de \u2018ljubim te\u2019, in ste ga potrpe\u017eljivo nau\u010dili besed \u2018jebi se\u2019 \u2026 boste Kuosmanenov neznansko o\u010darljivi \/&#8230;\/ <strong>Kupe \u0161t. 6<\/strong> bolj kot film gledali kot neverjetno podroben in bogato teksturiran spomin. Tisti pa, ki niste \u0161e nikoli po\u010deli nobene od na\u0161tetih stvari \u2013 zdaj jih lahko. \/&#8230;\/ Nevsiljivo ganljivi <strong>Kupe \u0161t. 6 <\/strong>s kristalno jasno obuditvijo tistega zadnjega vzdihljaja analognega \u2013 preden je digitalna revolucija v vsak \u017eep potisnila mobilni telefon in smo kot vrsta izgubili zmo\u017enost, da bi bili kdaj resni\u010dno sami \u2013 vzbuja mo\u010dno nostalgijo po tisti vrsti osamljenosti, kakr\u0161ne v resnici ne poznamo ve\u010d, ter po vrsti ljubezni, ki je bila zdravilo zanjo.\u00ab<br \/>&#8211; Jessica Kiang, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbJuho Kuosmanen je po <strong>Olliju M\u00e4kiju<\/strong> [&#8230;] posnel \u0161e en \u010dudovit film. Novi dose\u017eek potrjuje re\u017eiserjevo edinstveno vizijo ter avtorski pristop, ki je tako pretanjen, da daje ob\u010dutek, kot bi film nastajal med snemanjem; kot bi se izumljal pred na\u0161imi o\u010dmi \/\u2026\/.\u00ab<br \/>&#8211; Jean-Dominique Nuttens, <em>Positif<\/em><\/p>\n<p>\u00bbV filmih so nepri\u010dakovane ljubezenske zgodbe le redko zares nepri\u010dakovane (\u010de je bila ozna\u010dena za ljubezensko, \u017ee ve\u0161, kaj se bo zgodilo), in \u010de smo natan\u010dni, le redko opisujejo ljubezen, ki ne bi bila vznesena, prikupna ali strastna. Filme, ki nam servirajo, kar si \u017eelimo, namesto da bi nas presenetili, bi bilo bolje imenovati \u2018pri\u010dakovane romance\u2019. Tak\u0161no spoznanje pa lahko izzove le nekonvencionalni dragulj \u2013 in prav tak \u010dude\u017e je \u010dudno ganljivi, nepretenciozno modri <strong>Kupe \u0161t. 6<\/strong> \/&#8230;\/. Finski re\u017eiser Juho Kuosmanen je film slekel vsega \u017eanrskega okrasja, da bi razkril, kaj ljudi zdru\u017euje v surovih, samotnih in v tem primeru zelo hladnih okoli\u0161\u010dinah, ter povedal nekaj resni\u010dno nepri\u010dakovanega in tiho po\u017eivljajo\u010dega o tem, kaj je lahko ljubezenska zgodba. \/&#8230;\/ Bolj sve\u017eo, prodorno in iskreno \u2013 torej: da, nepri\u010dakovano \u2013 ljubezensko zgodbo boste v sodobnem filmu te\u017eko na\u0161li.\u00ab<br \/>&#8211; Robert Abele, <em>Los Angeles Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Kupe \u0161t. 6<\/strong> uspe povedati nevidno zgodbo, zaradi katere je tako vznemirljiv in enigmati\u010den: kako kilometri, ki jih po\u017ere ruska stepa, odvzamejo identitetam njihove intimne in dru\u017ebene vloge ter spletejo \u010disto in brez\u010dasno vez med dvema bitjema.\u00ab<br \/>&#8211; Emily Barnett, <em>Les Inrockuptibles<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Kupe \u0161t. 6<\/strong> so primerjali s filmom Richarda Linklaterja <strong>Pred zoro <\/strong>(Before Sunrise), kar je sicer logi\u010dno, vendar ne povsem ustrezno. Kuosmanenov film se s svojimi razmi\u0161ljanji o okusu, domnevah ter implicitnih eroti\u010dnih prilo\u017enostih in nevarnostih, ki jih ponujajo dolga potovanja, namre\u010d zdi bli\u017eje klasiki popotni\u0161ke literature \/&#8230;\/, poleg tega pa Laure in Ljohe ne povezujejo mladost in neskon\u010dne mo\u017enosti. Zvesta sta svojim odlo\u010ditvam in odkrivata njihove inherentne pomanjkljivosti, zato je \u010das, ki ga pre\u017eivita skupaj, \u0161e toliko bolj vznemirljiv in ganljiv. \/&#8230;\/ Kuosmanen se znova izka\u017ee kot odli\u010den re\u017eiser igralcev \/&#8230;\/ \u2013 in kar je morda \u0161e pomembnej\u0161e: kot umetnik, ki ga odlikujeta tako ostro oko kot globoko so\u010duten pristop.\u00ab<br \/>&#8211; Steve Gravestock, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n<p>\u00bbKuosmanen je ustvaril bogato \u010dustveno popotovanje in duhovit, komi\u010den film ceste \u2013 \u010de lahko film, ki se dogaja na vlaku, sploh tako imenujemo. Humor temelji na izvrstni igri obeh glavnih igralcev.\u00ab<br \/>&#8211; John Bleasdale, <em>Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bbDrugi celove\u010derec finskega re\u017eiserja Juha Kuosmanena \/&#8230;\/ zapelje s svojo preprostostjo in graciozno natan\u010dnostjo.\u00ab<br \/>&#8211; Mathieu Macheret,\u00a0<em>Le Monde<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Finski re\u017eiser Juho Kuosmanen (Najsre\u010dnej\u0161i dan Ollija M\u00e4kija) nas z arkti\u010dnim filmom ceste \u2013 ali bolje: \u017eelezni\u0161ke proge \u2013 popelje skozi zasne\u017eeno Rusijo devetdesetih let, da bi nam povedal toplo, nostalgi\u010dno zgodbo o tem, kaj nas povezuje kot \u010dlove\u0161ka bitja. Dobitnik velike nagrade \u017eirije na festivalu v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":225869,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/225868"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/225869"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=225868"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}