{"id":225839,"date":"2023-01-23T09:39:29","date_gmt":"2023-01-23T08:39:29","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/mala-mama\/"},"modified":"2023-01-23T09:47:10","modified_gmt":"2023-01-23T08:47:10","slug":"mala-mama","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/mala-mama\/","title":{"rendered":"Mala mama"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Osemletna Nelly po izgubi ljubljene babice star\u0161em pomaga izprazniti materin dom iz otro\u0161tva. Raziskuje bli\u017enji gozd, kjer si je njena mama Marion neko\u010d zgradila hi\u0161ico na drevesu, o kateri je Nelly toliko sli\u0161ala. Nekega dne mama nenadoma odide. Kmalu zatem Nelly v gozdu sre\u010da deklico svoje starosti. Gradi hi\u0161ico na drevesu in ime ji je Marion.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbMala mama<\/strong> temelji na zelo preprosti ideji: sre\u010danju in prijateljstvu med deklico in njeno mamo kot otrokom. Zamisel sem raziskovala, kot bi bila v njej nekak\u0161na \u010darobna mo\u010d. Ob\u010dutek sem imela, da razmi\u0161ljam o novi matrici; da zgodba pripada vsem in da bom le podala svojo intimno interpretacijo. Predstavljati si sebe v odnosu s star\u0161em kot otrokom je misel, s katero se lahko vsakdo poigrava, sanja svojo zgodbo, na novo odkriva razmerje. To je stroj za intimnost, ki nima meja. Pri razvijanju ideje sem resni\u010dno u\u017eivala, zdela se mi je ganljiva in zabavna. Upam, da je to navdu\u0161enje \u010dutiti tudi v filmu. \/\u2026\/ Mala mama<\/strong> je nov prispevek k zgodbam o potovanju skozi \u010das. To je intimno popotovanje, pri katerem ne gre za prihodnost ali preteklost, temve\u010d za nekak\u0161en skupni \u010das. Potovanje brez \u010dasovnega stroja ali vozila. Stroj je film sam, natan\u010dneje njegova monta\u017ea. Ta like teleportira in jih ponovno zdru\u017ei. \/…\/ Otroci so v zadnjih letih do\u017eiveli ogromno kriz in skupinskih stisk. \u010ceprav jih politi\u010dni voditelji nikoli niso uradno nagovorili, so \u010dutili in sli\u0161ali vse. Pomembno se mi zdi, da jih vklju\u010dimo, jim pripovedujemo zgodbe, jih opazujemo, z njimi sodelujemo. \/\u2026\/ Film sem si zamislila kot izku\u0161njo, ki bi jo odrasli in otroci do\u017eiveli skupaj. Namenjen je zdru\u017eevanju, saj mladim in starim ponuja enake mo\u017enosti za sodelovanje in ob\u010dutenje. Omogo\u010da jim nekak\u0161en skupni prostor igre, kot obema junakinjama. Izumiti sku\u0161a novo obliko kro\u017eenja med generacijami in telesi. Zato je zasnovan za kino. Gre za skupinsko, fizi\u010dno izku\u0161njo. Upam, da bodo ljudje ob odhodu iz kinodvorane drug drugega videli druga\u010de.\u00ab
– C\u00e9line Sciamma<\/p>\n

portret avtorice
<\/strong>C\u00e9line Sciamma se je rodila leta 1978 v pari\u0161kem predmestju Cergy-Pontoise. Na univerzi Nanterre je magistrirala iz francoske knji\u017eevnosti, na filmski \u0161oli La F\u00e9mis pa diplomirala iz scenaristike. Na mednarodno filmsko prizori\u0161\u010de se je prebila \u017ee s prvencem\u00a0Vodne lilije<\/strong>\u00a0(Naissance des pieuvres, 2006), intimno liri\u010dno pripovedjo o treh najstni\u0161kih dekletih, ki prvo ljubezen do\u017eivljajo na zelo razli\u010dne na\u010dine. Film, ki je bil premierno prikazan v sklopu Posebni pogled na festivalu v Cannesu, je med drugim prejel presti\u017eno priznanje Louisa Delluca in tri nominacije za nagrado cezar. Sledila je\u00a0Pobalinka<\/strong>\u00a0(Tomboy, 2011), \u0161e ena tenko\u010dutna pripoved o tegobah odra\u0161\u010danja in vpra\u0161anju spolne identitete, tokrat iz perspektive desetletne deklice. Film je odprl sekcijo Panorama Berlinskega filmskega festivala in po\u017eel navdu\u0161enje tako pri kritikih kot pri ob\u010dinstvu. Tudi v svojem tretjem celove\u010dercu\u00a0Banda punc<\/strong>\u00a0(Bande de filles), ki je leta 2014 odprl sekcijo \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev festivala v Cannesu, je C\u00e9line Sciamma spremljala odra\u0161\u010dajo\u010do mladenko, ki i\u0161\u010de svojo identiteto, razpeta med lastnimi \u017eeljami in pri\u010dakovanji dru\u017ebe. V Kinodvoru smo si nazadnje lahko ogledali Portret mladenke v ognju<\/strong> (Portrait de la jeune fille en feu, 2019), intimno, \u010dutno zgodovinsko romanco, v kateri je re\u017eiserka znova ujela trenutek osvobajanja \u017eenske identitete \u2013 tokrat zaklenjene v zatohle patriarhalne kodekse 18. stoletja. Film je med drugim prejel nagrado za najbolj\u0161i scenarij v Cannesu.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbPravlji\u010dna drama, ki otrokom sporo\u010da, da so bili tudi njihovi star\u0161i neko\u010d otroci, star\u0161em pa, da tudi otroci znajo razmi\u0161ljati odraslo.\u00ab
– Tina Bernik, Najbolj\u0161i filmi v 2021,<\/em> Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bb\u2018Kaj bi storil Miyazaki?\u2019<\/em> je bila menda re\u017eiserkina ustvarjalna mantra, in v njenih kreativnih odlo\u010ditvah je resni\u010dno mogo\u010de \u010dutiti brez\u010dasno energijo najbolj\u0161ih del Studia Ghibli. Naj boste stari \u0161est ali \u0161estdeset let, ta osupljivo pronicljiva in presunljivo upanja polna filmska pesem vam bo pretresla srce, raz\u0161irila pogled in razvedrila duha, celo medtem, ko si boste brisali solze.\u00ab
– Mark Kermode, The Observer<\/em><\/p>\n

\u00bbMala mama<\/strong> C\u00e9line Sciamma je velik film. Dejstvo, da so tako njegov format kot protagonistki \/\u2026\/ \u2018majhni\u2019, ne spremeni ni\u010desar. Nasprotno, prav zaradi te zavestne diskretnosti \u2018malega filma\u2019, ki jo nakazujeta \u017ee naslov in trajanje, zaradi zna\u010daja miniature, postane ta otro\u0161ka zgodba ve\u010dja in veliko bolj izstopajo\u010da od re\u017eiserkinih prej\u0161njih del.\u00ab
–\u00a0Camille Nevers, Lib\u00e9ration<\/em><\/p>\n

\u00bbIz za\u0161\u010ditni\u0161ke intimnosti tega dela, ki se zdi posneto na skrivaj \u2013 kot vse, kar po\u010dnejo otroci \u2013, vznikne nekaj veliko ve\u010djega: drznost filma, ki potuje skozi \u010das in prepleta \u017eivljenjska obdobja, katerih vrstni red, kot lahko potrdi vsak, ni tako ustaljen … \/\u2026\/ Re\u017eiserka skozi svoji junakinji prikazuje \u017eenski odnos v zrcalni podobi. A tokrat gre za ponovno izumljanje odnosa med materjo in h\u010derko. Zrcalo, ki se na za\u010detku filma razbije, se nato \u010darobno sestavi na druga\u010den na\u010din. \/…\/ Mala mama <\/strong>je osupljiv in ob\u010dudovanja vreden film, ki govori o \u017ealosti, tola\u017ebi, lo\u010ditvi in ponovni zdru\u017eitvi, to pa po\u010dne z veliko skromnosti in ni\u010d manj strasti.\u00ab
– Fr\u00e9d\u00e9ric Strauss, T\u00e9l\u00e9rama<\/em>\u00a0<\/p>\n

\u00bbPotreben je bil pogled C\u00e9line Sciamma, da je iz filma, posnetega iz otro\u0161ke perspektive, nastalo fantasti\u010dno, celo metafizi\u010dno delo. Re\u017eiserka in scenaristka v vseh svojih delih raziskuje meje svobode likov glede na stanje v dru\u017ebi. Njen peti celove\u010derec Mala mama<\/strong> je poln \u010diste filmske magije, saj avtorica brez posebnih u\u010dinkov dose\u017ee, da za\u010dnemo verjeti \u2013 ne v bli\u017enja sre\u010danje \u2018tretje vrste\u2019, temve\u010d \u2018druge matere\u2019.\u00ab
– Clarisse Fabre, Le Monde<\/em><\/p>\n

\u00bbAli ni kino idealen kraj za predajanje \u010dustvom, ki jih poraja preteklost?\u00ab
– Beno\u00eet Basirico, Bande \u00e0 part<\/em><\/p>\n

\u00bbMajhen, a dragocen film.\u00ab
– Yann Tobin, Positif<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm C\u00e9line Sciamma med drugim utele\u0161a iskrivo preprosto re\u0161itev uganke ustvarjanja v razmerah lockdowna<\/em>: \u010de okoli\u0161\u010dine zahtevajo zmanj\u0161anje obsega, pribli\u017eaj kamero. Mala mama<\/strong> je droben, zamrznjen trenutek v \u010dasu, pove\u010dan pri visoki lo\u010dljivosti, dokler mikroskopsko ne postane gigantsko, skrivnost otrokove ljubezni do matere pa skrivnost vsake ljubezni.\u00ab
– Jessica Kiang, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbNobenega dvoma ni, da Nelly in Marion \u017eivita v razli\u010dnih \u010dasovnih obdobjih (vsaka v ‘svoji’ hi\u0161i), da lahko skupaj pre\u017eivita le kratek \u010das (treba je odrasti) in da druga drugo ne bosta nikoli dovolj poznali (star\u0161i in otroci nikoli ne \u017eivijo v istem svetu), toda obenem tudi ni nobenega dvoma, da ima film ve\u010d razli\u010dnih koncev, a poka\u017ee nam le enega. ZELO ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbTa na prvi pogled misti\u010dna zgodba,, ki jo re\u017eiserka podaja z minimalisti\u010dnimi sredstvi, s skoraj gledali\u0161ko okle\u0161\u010denimi dialogi, rezi, premolki in zamol\u010danji, brez patetike in filmi\u010dne ‘estetike’, znotraj ko\u0161\u010dka jesenske narave, lepe, a poslavljajo\u010de se, znotraj ene hi\u0161e, zdaj naseljene, zdaj zapu\u0161\u010dene, je nadvse previdno stkana zgodba o transgeneracijskih povezavah, o\u010ditnih in skritih, v\u010dasih nevidnih, o razhodih in ponovnih sre\u010danjih onkraj stvarnega, v spominih, skozi predmete, navade, odzive. Je tudi pripoved o tem, da lahko ne le mama najde sebe v h\u010derki, ampak tudi h\u010derka v svoji mami najde otroka, s katerim morda zakrpa prazna mesta odnosa.\u00ab
– Tanja Lesni\u010dar Pu\u010dko, Dnevnik<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

C\u00e9line Sciamma je po Portretu mladenke v ognju ustvarila mojstrsko miniaturo o \u017ealovanju, spominu ter skrivnostnih vezeh med materami in h\u010derami.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":225840,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/225839"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/225840"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=225839"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}