{"id":225833,"date":"2023-01-24T19:31:55","date_gmt":"2023-01-24T18:31:55","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/nebesa\/"},"modified":"2023-01-24T19:32:10","modified_gmt":"2023-01-24T18:32:10","slug":"nebesa","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/nebesa\/","title":{"rendered":"Nebesa"},"content":{"rendered":"<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bb\u017delel sem, da bi bil film kot sestavljanka in bi z razli\u010dnimi metaforami zastavljal vpra\u0161anja. Obravnavati sem \u017eelel religijo in posku\u0161al tudi sam razumeti nekatere vidike ter se, na primer, spoprijeti s konceptoma boga ljubezni in boga ma\u0161\u010devanja. Zanimajo me tudi \u010dude\u017ei in sku\u0161njave. \u017divimo v \u010dasu, ki ima svoje zlato tele, izku\u0161amo ga tudi v komercialni plati umetnosti. Seveda me kot filmskega re\u017eiserja zanima tudi vpra\u0161anje, s kak\u0161nim namenom ustvarjamo umetnost. Za denar, slavo in priznanje?\u00ab<br \/>&#8211; Srdjan Dragojevi\u0107<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bb[Film] ves \u010das ohranja izrazito humoren in svojevrsten na\u010din pri zastavljanju vpra\u0161anj, tako umetni\u0161kih kot tudi povsem \u017eivljenjskih. Kako se soo\u010diti z religijo v postkomunisti\u010dnem svetu? \u010ce obstaja bog ljubezni, ali obstaja tudi bog ma\u0161\u010devanja? Sta greh in pokora sploh \u0161e zares pomembna? In \u010demu je danes sploh \u0161e namenjena umetnost \u2013 ali bolje re\u010deno, kaj lahko z umetnostjo danes zaslu\u017eimo: slavo, prepoznanje, denar? Pravega odgovora na vse to nam Dragojevi\u0107eva bli\u017enja prihodnost ne more in niti no\u010de ponuditi. Kaj so za koga nebesa, mora pa\u010d ugotoviti vsak sam.\u00ab<br \/>&#8211; Gaja P\u00f6schl, <em>Radio Slovenija<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm <em><strong>Nebesa<\/strong><\/em> je, kot nam je po projekciji zaupal sam re\u017eiser, med do zdaj dose\u017eeno publiko izzval ambivalentne reakcije. Eni ga imajo za kr\u0161\u010dansko komedijo, spet drugi za ateisti\u010dno tragedijo in s simboliko prenasi\u010deno, a v osnovi enostavno bu\u00f1uelovsko kritiko institucij in Cerkve. Dragojevi\u0107 ob vsem tem priznava, da mu kot re\u017eiserju laska, da film na publiko u\u010dinkuje kot neke vrste nihalo med dvema skrajnostma, na katerega ljudje projicirajo lastna prepri\u010danja, vezana na razdorno temo. \u010ceprav film ne premore ni\u010desar zares blasfemi\u010dnega, pa je o\u010ditno Dragojevi\u0107evo zanimanje za to, kako \u010dude\u017ee do\u017eivljamo danes, ali je vsak \u010dude\u017e od Boga in kaj pomeni, \u010de menimo, da je. Greh, odpu\u0161\u010danje in \u017ertvovanje se v <em><strong>Nebesih<\/strong><\/em> zdijo kot posledica nanizanih \u010dude\u017eev in poskusi njihove obrazlo\u017eitve, hkrati pa postajajo na\u010dini pristopanja k Bogu in poskus odseva realnega stanja slepe vere v rituale kot nadomestka dejanske vere v Boga in kr\u0161\u010danske vrednote.\u00ab<br \/>&#8211; Marko Stanojevi\u0107, <em>Radio \u0160tudent<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNajnovej\u0161i film Srdjana Dragojevi\u0107a \/\u2026\/ precej odprto in pogumno stopa po polju sodobnega evropskega arthouse\/umetni\u0161kega filma, vendar pri tem ponuja nekaj drasti\u010dno druga\u010dnega od prevladujo\u010dega filmskega izraza, utele\u0161enega predvsem v tisti trmasti kombinaciji poudarjenega verizma in naturalizma, ki pogosto zgolj prekriva strah pred prevlado domi\u0161ljije in sloga tako imenovanega po\u010dasnega filma (<em>slow cinema<\/em>).\u00ab<br \/>&#8211; Zoran Jankovi\u0107, <em>Vreme<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPodobno kot apokrifni (in sprejeti) \u010dude\u017ei zgodnjega kr\u0161\u010danstva tudi situacije, v katerih se znajdejo Stojan in ostali protagonisti, premagujejo zakone fizike in smrtnosti \u2013 vendar njihova logika kar kli\u010de po tem, da vanje verjamemo. <strong>Nebesa<\/strong> so ravno tako razvejan in ambiciozen film kot te zgodnje doktrine, a kar izgubijo pri jasnosti in povezanosti zgodbe, odtehtajo z ostrino.\u00ab<br \/>&#8211; Carmen Paddock, <em>One Room With A View<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Po pol stoletja komunizma in ateizma se vra\u010da religija! Toda ali je vzhodnoevropska dru\u017eba pripravljena? Mo\u0161ki iz delavskega razreda se zbudi s svetni\u0161kim sijem nad glavo; na smrt obsojeni zlo\u010dinec se spremeni v dojen\u010dka; umetnik odkrije, da njegove slike ne hranijo le du\u0161, ampak tudi \u017eelodce. Film Nebesa Srdjana Dragojevi\u0107a (Parada) je navdihnil francoski mojster fantastike, ironije in absurda Marcel Aym\u00e9. Nagrada \u017eirije mladih v Locarnu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":225834,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/225833"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/225834"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=225833"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}