{"id":225831,"date":"2023-01-24T20:30:53","date_gmt":"2023-01-24T19:30:53","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/drive-my-car\/"},"modified":"2023-12-19T13:11:40","modified_gmt":"2023-12-19T12:11:40","slug":"drive-my-car","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/drive-my-car\/","title":{"rendered":"Drive My Car"},"content":{"rendered":"

zgodba
\n<\/strong>Yusuke Kafuku, gledali\u0161ki igralec in re\u017eiser, ki po dveh letih \u0161e ni prebolel izgube ljubljene \u017eene, sprejme re\u017eijo Stri\u010dka Vanje<\/em> na gledali\u0161kem festivalu v Hiroshimi. Tam spozna Misaki, zadr\u017eano mladenko, ki mu jo dodelijo za voznico. Med dolgimi vo\u017enjami se med osamljenima tujcema splete zaupna vez in po\u010dasi najdeta pogum, da se soo\u010dita vsak s svojo preteklostjo.<\/p>\n

iz prve roke
\n<\/strong>\u00bbFilm po kratki zgodbi Drive My Car<\/em> \/\u2026\/ sem si \u017eelel posneti zaradi treh razlogov. Prvi je bil, da v zgodbi nastopata dva zanimiva lika, Kafuku in Misaki, in da njune interakcije potekajo v avtomobilu. Ti opisi so v meni prebudili lastne spomine na intimne pogovore, ki se lahko rodijo le v tem zaprtem, premikajo\u010dem se prostoru. Ker gre za prostor, ki se premika, ga v nekem smislu ni nikjer, zato nam v\u010dasih lahko pomaga odkriti plati samih sebe, ki jih nismo nikoli nikomur pokazali, ali pa misli, ki jih prej nismo znali ubesediti.
\nDrugi razlog je bil, da je ena izmed tem zgodbe dramska igra. Igrati pomeni imeti ve\u010d identitet \u2013 gre tako reko\u010d za dru\u017ebeno sprejeto obliko norosti. Poklic igralca je seveda naporen in v\u010dasih pripelje tudi do resnih osebnih kriz. Vendar poznam ljudi, ki nimajo druge izbire. In zanje je prav ta norost zdravilo, ki jim omogo\u010da, da \u017eivijo naprej. Igranje kot \u2018na\u010din pre\u017eivetja\u2019 je nekaj, kar me \u017ee dolgo \u010dasa zanima.
\nZadnji razlog je bil dvoumni lik Takatsukija in na\u010din, kako avtor prika\u017ee njegov \u2018glas\u2019. Kafuku je precej gotov, da je Takatsuki spal z njegovo \u017eeno tik pred njeno smrtjo, in mo\u0161kega opi\u0161e kot \u2018ne posebno dobrega igralca\u2019<\/em>. Toda nekega dne Takatsuki odkrije Kafukujevo \u2018slepo pego\u2019. \u2018\u010ce \u017eelimo resni\u010dno videti drugega \u010dloveka, se moramo najprej zazreti vase,\u2019<\/em> re\u010de \u2013 in \u010de ta precej stereotipna pripomba Kafukuja prizadene, je to zato, ker nagonsko \u010duti, da gre za \u2018resnico\u2019, do katere sam nikoli ne bi mogel priti: \u2018Njegove besede so bile jasne in polne prepri\u010danja. O\u010ditno je bilo, da ne igra.\u2019
\n<\/em>Pomislil sem, da tak\u0161ne glasove poznam; sli\u0161al sem jih v resni\u010dnem \u017eivljenju. Vem tudi, da ko tak\u0161en glas enkrat sli\u0161i\u0161, ne more\u0161 biti ve\u010d kot prej; odgovoriti mora\u0161 na vpra\u0161anja, ki jih zastavlja. Zgodba ne pove, kaj se zgodi potem, meni pa se je zdelo, da je Kafukujev odziv vredno prikazati.
\nKo sem se lotil priredbe \/\u2026\/, sem si zamislil, da bi se ta vpra\u0161anja in odgovori vrstili kot veriga \u2018glasov\u2019, ki prina\u0161ajo resnico \u2013 tako kot v Murakamijevi zgodbi \u2013, kon\u010dati pa sem hotel s Kafukujevim odgovorom. Poleg tega sem \u017eelel gledalcu ponuditi izku\u0161njo, ki bi mu omogo\u010dala, da pod igrano fikcijo nenehno, nagonsko zaznava resnico.\u00ab
\n– Ryusuke Hamaguchi<\/p>\n

portret avtorja
\n<\/strong>Japonski re\u017eiser Ryusuke Hamaguchi, rojen leta 1978, je diplomiral iz filma na Umetni\u0161ki univerzi v Tokiu. Mednarodno se je uveljavil leta 2015, ko je njegova epska melodrama Happi Awa <\/strong>na festivalu v Locarnu osvojila posebno omembo za scenarij in nagrado za najbolj\u0161o igralko, tri leta kasneje pa se je s skrivnostno romanco Asako I & II<\/strong> (Netemo sametemo) uvrstil v uradni program festivala v Cannesu. Letos sta velik uspeh do\u017eivela kar dva re\u017eiserjeva filma: triptih O naklju\u010dju in domi\u0161ljiji<\/strong> (Guzen to sozo) je na Berlinalu prejel srebrnega medveda (veliko nagrado \u017eirije), Drive My Car<\/strong> pa je bil v Cannesu nagrajen za najbolj\u0161i scenarij. Film O naklju\u010dju in domi\u0161ljiji<\/strong>, ki smo si ga tako kot Drive My Car<\/strong> lahko ogledali na leto\u0161njem Ljubljanskem filmskem festivalu, prihaja tudi na redni spored Kinodvora.<\/p>\n

kritike
\n<\/strong>\u00bbHamaguchijeva prej\u0161nja filma Asako I & II<\/strong> ter O naklju\u010dju in domi\u0161ljiji<\/strong> sta govorila o skrivnosti identitete, gledali\u0161ki igri vlog, ki je del vsake dru\u017ebene interakcije, ter o eroti\u010dnem zanosu intimnosti. Film Drive My Car<\/strong> vklju\u010duje vse to in \u0161e ve\u010d; \u010de mi je re\u017eiserjev filmski jezik neko\u010d deloval kot nekak\u0161en jeu d’esprit<\/em>, zdaj preraste v nekaj strastnega in celo veli\u010dastnega. To je film o razmerju med izpovedjo, ustvarjalnostjo in spolnostjo ter o brezmejnem misteriju, ki ga predstavljajo \u017eivljenja in skrivnosti drugih ljudi. \/…\/ Drive My Car<\/strong> je raz\u0161iritev kratke zgodbe in lahko bi rekli, da je Hamaguchijeva pripovedna estetika kot v njegovih drugih filmih tudi tu mozaik ali koreografija kratkih zgodb, arhipelag \u017eivljenj. Yusuke, Oto, Koji in Misaki \u017eivijo vsak svojo zgodbo, drama pa jih prepleta in prekriva kot kak Vennov diagram. Nekaj zelo ganljivega pa se zgodi, ko se pribli\u017eamo posamezni zgodbi, posameznemu \u017eivljenju. Resni\u010dno vznemirljiva in navdihujo\u010da izku\u0161nja.\u00ab
\n– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbDrive My Car<\/strong> je no\u010dna sanjarija, film silovitih, naelektrenih dialogov, \u0161e toliko bolj prevzemajo\u010d zaradi implozivnih nastopov Hidetoshija Nishijime in Toko Miura. \/…\/ To je izjemno pronicljiva \u0161tudija o tem, kako lahko umetnost deluje kot univerzalni jezik, ki razkrije in pre\u017eene trpljenje. Gre za me\u0161anico vznemirjenja in groze, ki ju ob\u010duti\u0161, ko se prepusti\u0161 umetni\u0161kemu delu in odkrije\u0161 stvari, ki si jih skrival globoko v sebi. \/…\/ Hamaguchi je znan po obse\u017enih, epskih filmih. \/…\/ Toda Drive My Car<\/strong> se odvija s tak\u0161no lahkoto, da \u010das kar be\u017ei, pogovori \u2013 naj bodo \u0161e tako dolgi in kompleksni \u2013 pa vedno koreninijo v ob\u010dutku nujnosti, vselej pre\u017eeti z resni\u010dno, oprijemljivo \u017ealostjo. \/…\/ Redko naletimo na film, ki bi gledal\u010devo pozornost pritegnil s tak\u0161no neustavljivo silo.\u00ab
\n– Leonardo Goi, Notebook<\/em><\/p>\n

\u00bbMorda se bo kdo vpra\u0161al, ali je tako natan\u010dno zgrajeno miniaturo pametno spreminjati v triurni film, vendar ob gledanju te spretne, inteligentne in \u0161epetavo ne\u017ene priredbe kratke zgodbe Drive My Car<\/em> \/…\/ nikoli nima\u0161 ob\u010dutka, da bi pretirano raztegovala ob\u010dutljivo snov. Namesto tega sku\u0161a ustvariti nekak\u0161no filmsko ti\u0161ino, skladno z Murakamijevo preprosto, umirjeno prozo, in se ji nikamor ne mudi \/…\/, medtem ko premleva, koliko \u010dasa pravzaprav potrebujemo, da se zacelijo rane. Subtilno prevzemajo\u010di rezultat je morda Hamaguchijev najbolj blagodejen film doslej, ki se na vrhu panteona filmskih interpretacij Murakamijevih del pridru\u017euje nedavnemu Po\u017eiganju<\/strong> Lee Chang-donga.\u00ab
\n– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav bi moral v Cannesu dobiti najvi\u0161jo nagrado, je film prejel le nagrado za najbolj\u0161i scenarij \/\u2026\/, a to nadvse zaslu\u017eeno, saj gre za svobodno in domiselno priredbo izvirnika. \/…\/ Hamaguchijeve spremembe vdahnejo zgodbi novo \u017eivljenje in pri\u010darajo svet, ki ga v Murakamijevem izvirniku ni; re\u017eiser iz ni\u010d ustvari \u0161tevilne nepozabne like in celo izri\u0161e njihovo tragi\u010dno ozadje. \/…\/ Za film, ki se vrti okoli gledali\u0161\u010da, so igralski nastopi \u010dudovito zadr\u017eani, drama pa izhaja iz iskrene, premi\u0161ljene interakcije in prepri\u010dljivih, preciznih dialogov \/…\/. Velikodu\u0161en film za razmi\u0161ljujo\u010de ljudi, ki si vzame \u010das za kopanje po svojih bogatih idejah in medsebojnih odnosih \u2013 Drive My Car<\/strong> se \u0161iroko odpre ob\u010dinstvu \/…\/.\u00ab
\n– Mark Peranson, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbHamaguchi in njegov soscenarist Takamasa Oe v filmu naredita troje: na platno vestno preneseta Murakamijevo izvirno besedilo; ga preoblikujeta, izpustita posamezne dele in spremenita te\u017eo nekaterih likov; na koncu pa vanj neopazno vpleteta Hamaguchijeve lastne priljubljene teme: igranje, ki pre\u017eema na\u0161e vsakdanje \u017eivljenje, katarzi\u010dnost izpovedi ter nezmo\u017enost, da bi zares poznali celo najbolj osnovne resnice o svojih prijateljih, ljubimcih in znancih. \/\u2026\/ Drive My Car<\/strong> je neskon\u010dno zanimiv in bogat film, ki bi ga lahko analizirali ure in ure, pa ne bi pri\u0161li ni\u010d bli\u017eje ob\u010dutku, da smo odkrili njegov pravi namen. Vendar ne gre za odbijajo\u010de ali nedostopno delo, bolj za film, kakr\u0161nega bi lahko posnel Jacques Rivette; film, kjer so iskrena \u010dustva skrbno zavita v igrivost in \u010dudenje \u2013 kot da je kljub enoli\u010dni vsakdanjosti prizori\u0161\u010d v zraku ves \u010das nekaj \u010darobnega in nezemeljskega.\u00ab
\n– Davey Jenkins, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, ki posredno odseva intimno izku\u0161njo vsakogar od nas in utegne \u0161e dolgo sijati v temni no\u010di na\u0161e razburkane podzavesti.\u00ab
\n– Thierry Jousse, Les Inrockuptibles<\/em><\/p>\n

\u00bbDrive My Car<\/strong> izgleda kot ekranizacija Kierkegaardove Ponovitve<\/em>, slovite filozofske komedije nravi, v kateri protagonist – Constantin Constantius, Kierkegaardov alter ego – ugotovi, da ponovitev ni mogo\u010da. \u00bbOdkril sem, da ponovitve sploh ni, in se o tem prepri\u010dal, saj se mi je ponavljalo na vse mogo\u010de na\u010dine.<\/em>\u00ab Ponavlja se torej le nemo\u017enost ponovitve. Natanko to pa izkusi tudi Yusuke: ponovitev nikoli ne uspe, toda prav njen vsakokratni neuspeh ustvari tisti \u00bb\u010dude\u017eni\u00ab prese\u017eek \u2013 nekaj novega, izvirnega, presenetljivega, transformativnega. Novo in transformativno nastane le skozi ponovitev. Le ponovitev ti uredi misli. Le ponovitev ti uredi srce. Ljubezen terja ponovitev. Ljubezen terja vajo. Ljubezen terja vo\u017enje. Dolge vo\u017enje. ZELO ZA\u00ab
\n– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

zanimivosti
\n<\/strong>Film Drive My Car<\/strong> je posnet po kratki zgodbi Doraibu mai ka<\/em> japonskega pisatelja Harukija Murakamija. Zgodba, ki jo je navdihnila pesem skupine The Beatles, je iz\u0161la leta 2014 v zbirki Onna no inai otokotachi<\/em>. V angle\u0161\u010dini lahko knjigo beremo pod naslovom Men Without Women<\/em>.<\/p>\n

Zbirka v sloven\u0161\u010dino \u0161e ni bila prevedena, so pa pri nas iz\u0161la druga Murakamijeva dela: Divja jaga za ovco, Ljubi moj sputnik, Ju\u017eno od meje, zahodno od sonca, Norve\u0161ki gozd, Kafka na obali, Slon izginja, O \u010dem govorim, ko govorim o teku, 1Q84, Kronika pti\u010da navijalca, Brezbarvni Tsukuru Tazaki in njegova leta romanja <\/em>ter Uboj komturja.<\/em><\/p>\n

Med najuspe\u0161nej\u0161e filmske priredbe Murakamijevih knjig sodita Norve\u0161ki gozd<\/strong>\u00a0(Noruwei no mori, Tran Anh Hung, Japonska, 2010) in Po\u017eiganje<\/strong> (Beoning, Lee Chang-dong, Ju\u017ena Koreja, 2018). Oba filma smo si lahko ogledali tudi v Kinodvoru.<\/p>\n

Pisateljeva uradna spletna stran: www.harukimurakami.com<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Manj kot pol leta po tistem, ko je njegov film O naklju\u010dju in domi\u0161ljiji osvojil berlinskega srebrnega medveda, je Ryusuke Hamaguchi za priredbo kratke zgodbe Harukija Murakamija prejel nagrado za najbolj\u0161i scenarij v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":226528,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/225831"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/226528"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=225831"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}