{"id":225751,"date":"2023-01-23T17:28:18","date_gmt":"2023-01-23T16:28:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/o-nakljucju-in-domisljiji\/"},"modified":"2023-12-19T13:12:52","modified_gmt":"2023-12-19T12:12:52","slug":"o-nakljucju-in-domisljiji","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/o-nakljucju-in-domisljiji\/","title":{"rendered":"O naklju\u010dju in domi\u0161ljiji"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/>\n<\/strong>Nepri\u010dakovan ljubezenski trikotnik, spodletel poskus zapeljevanja ter sre\u010danje, ki je posledica nesporazuma.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/>\n<\/strong>\u00bbZanimala me je ideja naklju\u010dja, pa tudi z njo povezana vpra\u0161anja: kako se naklju\u010dje zgodi, kako ga izkoristimo in kako vpliva na na\u0161a \u017eivljenja. Na primer ptica, ki nenadoma prileti pred nas, ali pa vlak, ki pripelje mimo. Za\u010del sem razmi\u0161ljati o definiciji naklju\u010dja in o tem, da bi svoje razumevanje pojma prelil v film. Nastala je nekak\u0161na zgodba o minljivosti, o ujetju trenutka. \/&#8230;\/ Fantazija in domi\u0161ljija sta povezani z naklju\u010djem. Ko razmi\u0161lja\u0161 o naklju\u010dju, razmi\u0161lja\u0161 o njegovih \u0161tevilnih vidikih. Recimo o tem, da naklju\u010dij le redko sploh ni; ali pa o tem, da gre ve\u010dinoma za nepomembne stvari. Potresom in drugim nesre\u010dam ne re\u010demo naklju\u010dje. Ko se torej ta trivialnost zgodi, podoba vsakdanjega \u017eivljenja za trenutek zbledi in znajdemo se v drugem svetu, svetu, ki je lo\u010den od resni\u010dnosti. Soo\u010danje z naklju\u010dji nas prisili v razmislek o veri\u017enosti dogodkov. Za\u010dnemo se spra\u0161evati: kaj bi storil, \u010de se to ne bi zgodilo? Bi ravnal druga\u010de? Naklju\u010dja odpirajo svet razli\u010dnih mo\u017enosti: kaj bi bilo, \u010de bi bilo &#8230; Tu pa za\u010dne domi\u0161ljija delati \u010dude\u017ee \/\u2026\/. Vsi fantaziramo, to je neizogibno. Ta misel me je med pisanjem scenarija zelo zanimala. Ugotovil sem, da me je razmi\u0161ljanje o naklju\u010djih pravzaprav spodbudilo k razmi\u0161ljanju o \u010dlovekovi sposobnosti izmi\u0161ljevanja.\u00ab<br \/>\n&#8211; Ryusuke Hamaguchi<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>\nJaponski re\u017eiser Ryusuke Hamaguchi, rojen leta 1978, je diplomiral iz filma na Umetni\u0161ki univerzi v Tokiu. Mednarodno se je uveljavil leta 2015, ko je njegova epska melodrama\u00a0<strong>Happi Awa\u00a0<\/strong>na festivalu v Locarnu osvojila posebno omembo za scenarij in nagrado za najbolj\u0161o igralko, tri leta kasneje pa se je s skrivnostno romanco\u00a0<strong>Asako I &amp; II<\/strong>\u00a0(Netemo sametemo) uvrstil v uradni program festivala v Cannesu. Lani sta velik uspeh do\u017eivela kar dva re\u017eiserjeva filma: triptih\u00a0<strong>O naklju\u010dju in domi\u0161ljiji<\/strong>\u00a0(Guzen to sozo) je na Berlinalu prejel srebrnega medveda (veliko nagrado \u017eirije),\u00a0<strong>Drive My Car<\/strong>\u00a0pa je bil v Cannesu nagrajen za najbolj\u0161i scenarij. Za slednjega\u00a0je Hamaguchi nedavno prejel tudi zlati globus za najbolj\u0161i film v neangle\u0161kem jeziku.<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/>\n<\/strong>\u00bbNajbolj\u0161i film tekmovalnega programa [festivala v Berlinu].\u00ab<br \/>\n&#8211; Luc Chessel, Elisabeth Franck-Dumas, Lib\u00e9ration<\/p>\n<p>\u00bbV vsaki od treh zgodb neodvisna \u017eenska nenamerno vstopi v svet druge, se zaplete v soo\u010denje razli\u010dnih perspektiv in preda hrepenenju, ki zabri\u0161e meje med \u017eelenim, resni\u010dnostjo in fantazijo. Film <strong>O naklju\u010dju in domi\u0161ljiji<\/strong> s svojo mojstrsko nepretenciozno preprostostjo utele\u0161a tisto zna\u010dilnost filmov Erica Rohmerja, pri kateri so liki, prepri\u010dani same vase, postopoma vse bolj presene\u010deni nad \u010dlove\u0161kimi interakcijami. Kot se pogosto dogaja v \u017eivljenju, ima tudi v teh filmih sre\u010danje z drugimi mo\u010d, da razbije fasado posameznikove prepri\u010danosti \u2013 o identiteti, morali, samem ustroju sveta \u2013 ter ga prisili k razmisleku o lastnem zna\u010daju in obstoju.\u00ab<br \/>\n&#8211; Daniel Kasman, <em>Notebook<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm <strong>O naklju\u010dju in domi\u0161ljiji<\/strong> je izmeni\u010dno jedka, eroti\u010dna, stra\u0161ljiva in spodbudna zgodba o prvinski mo\u010di pripovedovanja.\u00ab<br \/>\n&#8211; Chuck Bowen, <em>Slant<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNaj bodo skice \u0161e tako preproste \u2013 kot kratka zgodba Harukija Murakamija ali kak\u0161na evokativna manga \u2013, Hamaguchi poskrbi za ravno pravo mero napetosti. Re\u017eiser si nedvomno prizadeva ohraniti nekaj skrivnostnosti, ohlapnost interakcij pa nam tako pu\u0161\u010da prostor, da dopolnimo manjkajo\u010de \u2013 pred tem, po tem ter v trenutkih, ko protagonisti zadr\u017eijo neki intimni impulz, ki bi lahko popolnoma spremenil situacijo. Morda je Hamaguchi z \u2018domi\u0161ljijo\u2019 mislil ravno to: ne toliko svojo lastno kot vse tiste osebne predstave, ki jih v izku\u0161njo prinesejo gledalci.\u00ab<br \/>\n&#8211; Peter Debruge, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbHamaguchi je ustvaril \u010disto poseben filmski slog, ki ga lahko imenuje za svojega. \/&#8230;\/ Njegove filme so primerjali s komedijami Jacquesa Rivetta, vendar Hamaguchi kot vpliv raje navaja Hawksa in Cassavetesa \u2013 re\u017eiserja, ki sta sposobna komedijo v hipu spremeniti v tragedijo, intimno pa v banalno. \/&#8230;\/ To je osupljiv film, eden najbolj\u0161ih v leto\u0161njem letu, ter \u010dudovit poklon vsem tistim, ki \u017eivijo svoja \u017eivljenja kljub tem \u010dudno mrtvim \u010dasom.\u00ab<br \/>\n&#8211; Rory O&#8217;Connor, <em>The Film Stage<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPri\u010dujo\u010di triptih je eleganten in zabaven, pretanjen, topel in domiseln. Pripovedi te\u010dejo lahkotno, a hkrati globoko resno, ter nas vabijo k razmisleku, kako lahko poti, ki jih izberemo v \u017eivljenju \u2013 tako napa\u010dne kot prave \u2013 dolo\u010dajo \u017ee najmanj\u0161a naklju\u010dja. Resni\u010dno prijetna in po\u017eivljajo\u010da izku\u0161nja.\u00ab<br \/>\n&#8211; Peter Bradshaw, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKar nas skozi ves film presene\u010da, je pomen dialoga \u2013 besedni spopadi med Meiko in Kazuakijem se gibljejo nekje med duhovi\u010denjem v slogu screwballa in cassavetesovsko samoanalizo, medtem ko je sre\u010danje Segawe in Nao zapeljiv ples, ki ga poganjajo besede.\u00ab<br \/>\n&#8211; Allan Hunter, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm <strong>O naklju\u010dju in domi\u0161ljiji <\/strong>je poln ne\u017ene, melanholi\u010dne poezije. Hamaguchijevi intimni posnetki tesnobe srednjega razreda so za standarde sodobne kinematografije nenavadno \u010dlove\u0161ki in pogosto spominjajo na toplo prizanesljive prikaze pari\u0161kega me\u0161\u010danskega <em>ennuija<\/em> v filmih Erica Rohmerja.\u00ab<br \/>\n&#8211; Stephen Dalton, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Tri zgodbe spremljajo tri \u017eenske, katerih \u017eivljenja zaznamujejo odlo\u010ditve, ob\u017ealovanja, prevare in naklju\u010dja. Omnibus Ryusukeja Hamaguchija, re\u017eiserja filma Drive My Car, je bil nagrajen z berlinskim srebrnim medvedom.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":248193,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/225751"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/248193"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=225751"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}