Francoski \u0161tudent Pierre Duran leta 1957 prispe v Moskvo, da bi na tamkaj\u0161nji dr\u017eavni univerzi za\u010del pripravni\u0161tvo. Tam spozna balerino Kiro Galkino in fotografa Valerija Uspenskija. Pierre za\u010dne po njuni zaslugi spoznavati kulturno \u017eivljenje sovjetske prestolnice in tako prvi\u010d za\u017eivi s polnimi plju\u010di. S Kiro se kmalu zaplete v ljubezensko razmerje. Vendar pa njegov \u0161tudij in spoznavanje mesta nista edina namena njegovega prihoda. Tu namre\u010d i\u0161\u010de tudi svojega o\u010deta, oficirja Tati\u0161\u010deva, ki so ga aretirali v tridesetih letih, v \u010dasu Stalinovih \u010distk.<\/p>\n
\u00bbOb Francozu<\/em>, zgodbi o dogodiv\u0161\u010dinah francoskega \u0161tudenta na izmenjavi v Moskvi poznih petdesetih let prej\u0161njega stoletja, se silovito zavemo izrednega filmskega uma in duha Smirnova: diskretnega, izobra\u017eenega, dobrodu\u0161nega, politi\u010dno prodornega, a nikoli dogmati\u010dnega \u2013 tipa javnega intelektualca, ki ga danes najverjetneje potrebujemo bolj kot kdaj koli. Ogled tega filma je kot zrenje izgubljenega sveta, v ve\u010d vidikih.\u00ab (Filmski festival v Rotterdamu)<\/p>\n Andrej Smirnov Pohajkovanje po moskovskih ulicah v petdesetih letih prej\u0161njega stoletja skozi o\u010di francoskega \u0161tudenta, \u010digar obisk ima tudi prikrit politi\u010dni pridih …<\/p>\n","protected":false},"featured_media":225746,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/225745"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/225746"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=225745"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/strong>Rojen 1941 v Moskvi. Leta 1962 je diplomiral na sloviti moskovski filmski \u0161oli VGIK. Preboj je dosegel s filmom Beloruska postaja<\/em>, s katerim je osvojil nagrado na festivalu v Karlovih Varih. Uveljavil se je tudi kot igralec \u2013 nastopil je v ve\u010d kot \u0161tiridesetih filmih, za vloge pa je prejel ve\u010d nagrad. Leta 1979 je zaradi pritiskov sovjetske oblasti prenehal ustvarjati filme. K re\u017eiji igranih filmov se je znova vrnil \u0161ele 32 let pozneje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"