{"id":225737,"date":"2023-01-23T21:18:34","date_gmt":"2023-01-23T20:18:34","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/vorteks\/"},"modified":"2023-01-23T21:32:10","modified_gmt":"2023-01-23T20:32:10","slug":"vorteks","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/vorteks\/","title":{"rendered":"Vorteks"},"content":{"rendered":"<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bb\u017de ve\u010d let sem hotel posneti film o starej\u0161ih ljudeh. Ob svojih starih star\u0161ih in nato ob mami sem spoznal, da starost prina\u0161a zelo kompleksna vpra\u0161anja o pre\u017eivetju. Nastanejo pretresljive situacije, ko se tisti, ki so neko\u010d skrbeli zate, vrnejo v svoje otro\u0161tvo. Zamislil sem si film z izjemno preprosto zgodbo o \u017eenski v du\u0161evnem razkroju, ki izgublja jezikovne sposobnosti, ter njenem vnuku, ki jezika \u0161e ni obvladal \u2013 dve skrajnosti te kratke izku\u0161nje, ki ji pravimo \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje. \/\u2026\/ Posnel sem \u017ee filme, ki so ljudi prestra\u0161ili, jih vzburili ali nasmejali. Tokrat pa sem hotel, da bi gledalci jokali tako mo\u010dno, kot sem lahko jokal sam, v \u017eivljenju ali pa v kinu. Solze imajo ob stiku z membrano vek resni\u010dno pomirjevalen u\u010dinek, zato so ena najbolj blagodejnih snovi, kar jih poznamo. Poleg tega ni bilo prvi\u010d, da sem z najve\u010djo ljubeznijo snemal ljudi, starej\u0161e od sebe; s Philippom Nahonom sem na primer sodeloval pri filmih <strong>Meso<\/strong> (Carne) in <strong>Sam proti vsem<\/strong> (Seul contre tous). Toda tokrat so me navdihnile prav lastne nedavne izku\u0161nje in vsi tisti briljantni posamezniki, katerih um se je razkrajal in nazadnje ugasnil pred mojimi o\u010dmi. Mislim, da <strong>Vorteks<\/strong> govori o praznini, ki nas obdaja in v kateri lebdimo. Rekli so mi tudi, da spominja na film <strong>V praznino<\/strong> (Enter the Void), saj je njegova tema velika praznina, ki je \u017eivljenje in ne smrt. \/&#8230;\/ To je zgodba o genetsko programiranem uni\u010denju, ko se cela hi\u0161ica iz kart sesuje.\u00ab<br \/>&#8211; Gaspar No\u00e9<\/p>\n<p>\u00bb<strong>Vorteks<\/strong> je za Gasparja zelo intimen film, zgodba, ki se ga osebno dotika. Morda gre za najpomembnej\u0161i film, kar jih je kdaj posnel. Zelo sem vesel te izku\u0161nje, navdu\u0161en sem, vendar nikoli ve\u010d ne bom igral; <strong>Vorteks<\/strong> bo ostal edinstvena izku\u0161nja. Konec je, absolutno konec.\u00ab<br \/>&#8211; Dario Argento<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bbRe\u017eiserjeva najbolj humana in neironi\u010dna, a tudi stra\u0161ljivo klavstrofobi\u010dna <em>feel-bad<\/em> drama o smrti je posneta v tehniki <em>split-screen Duo-Vision<\/em>, zato se pripravite na dvojno ru\u0161ilno mo\u010d v primerjavi z njegovimi prej\u0161njimi filmskimi \u0161okerji.\u00ab<br \/>&#8211; John Waters,\u00a0Najbolj\u0161i filmi\u00a0leta\u00a02021, <em>Artforum<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010cas se jima bo prej ko slej iztekel. Kar je tragi\u010dno, a tudi ironi\u010dno: trajanje filma je namre\u010d tu iztekanje \u010dasa. Si res \u017eelite, da bi se film \/\u2026\/ \u010dim prej kon\u010dal? In ker je ta proces psihofizi\u010dnega razpadanja in iztekanja \u010dasa neizbe\u017een (in nepovraten, \u010de ho\u010dete), si No\u00e9ju, avtorju <strong>Nepovratnega<\/strong>, <strong>Ljubezni<\/strong> in <strong>Vrhunca<\/strong>, enkrat za spremembo sploh ni treba izmi\u0161ljati kakih posebnih, dodatnih \u0161okov in provokacij. Je kaj bolj \u0161okantnega in bednega od \u010dakanja na to, da se film kon\u010da?\u00ab<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbDve uri in pol trajajo\u010d razpad \u010dlanov dru\u017eine je tako nekak\u0161en pribli\u017eek real time mu\u010dnosti brezizhodne situacije, a je tudi oris nepovratnega, je vrtenje \u010dasa nazaj, kjer pa \u0161e ni bilo bolezni in starosti in nebogljenosti, a o\u010ditno tudi ne prav veliko sre\u010dnih piknikov na travi, ampak predvsem odtujenost zakoncev, katere \u017ertev je bil sin, razcefran odnos, ki ga seveda ni ve\u010d mogo\u010de zlepiti takrat, ko starost udari z vso neusmiljenostjo. V tem smislu to ni le film o te\u017eavah demence, ampak film o dolgoletnih te\u017eavah odnosov, v katerih ni dovolj ljubezni in podpore, da bi zdr\u017eali preizkus neusmiljenega finala.\u00ab<br \/>&#8211; Tanja Lesni\u010dar Pu\u010dko, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n<p>\u00bbLahko bi rekli, da <strong>Vortex<\/strong> ni samo \u017eivljenjski film, temve\u010d film, ki posku\u0161a biti \u017eivljenje samo. Ne popelje nas samo do smrti, temve\u010d tudi do biolo\u0161kega odmiranja dru\u017eine in njenih posledic na tiste, ki ostanejo. Prika\u017ee nam univerzalno \u010dlove\u0161ko trpljenje, pred katerim ne ube\u017ei nih\u010de, in je diametralno nasprotje spektaklu in sanjam, ki jih proizvaja. Pri tem pa ne sku\u0161a prese\u010di lastnih omejitev in podati kon\u010dnega odgovora. Prav s tem, ko sku\u0161a postati \u017eivljenje, nam ga predo\u010di v svoji celovitosti, in nas s tesnobo, strahom in morbidnostjo pravzaprav vsega tega osvobaja, ne da bi uporabil klasi\u010dne postopke ustvarjanja katarze. Ustvari namre\u010d tisto umetni\u0161ko iluzijo, da je \u017eivljenje, vklju\u010dno s smrtjo, do neke mere mogo\u010de zajeti. Da na svetu ni ni\u010d novega, kar bi nas lahko vrglo iz tira, ni\u010d, kar se ne bi dogajalo od samega za\u010detka, na\u0161a odgovornost pa je, kako se s tem soo\u010dimo.\u00ab<br \/>&#8211; Muanis Sinanovi\u0107, <em>Radio Slovenija<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Vorteks<\/strong> se razpira ne\u017eno, tiho in (namenoma) po\u010dasi, a na svoji poti trga in ru\u0161i, ob tem pa ne ponuja niti kan\u010dka odre\u0161itve. Uvodni posnetek mlade Fran\u00e7oise Hardy, ki v <em>Mon amie la rose<\/em> prepeva o minljivosti lepote in mladosti, nas \u017ee v za\u010detku napelje na misel, da zgodba para ne more voditi drugam kakor v iztek, ki ga onkraj \u017ealosti pri\u010dakujemo so\u010dasno s strahom in olaj\u0161anjem, kajti pomenil bo trpljenje \/&#8230;\/, a hkrati tudi njegov konec. Kajti film demence &#8211; pozabe, praznine \u2013 ne obravnava klini\u010dno, temve\u010d skozi ob\u010dutenja in \u010dustva naslovnih junakov (s tem pa tudi gledalcev), ki ju oddaljuje ve\u010d, kot ju ve\u017ee. Medsebojno oddaljenost\/&#8230;\/ &#8211; mo\u0161kega, ki zavest premi\u0161ljuje v svojem delu, in \u017eenske, ki ji zavest iz dneva v dan vse bolj uhaja &#8211; Gaspar Noe mojstrsko potencira s tehniko razdeljenega zaslona (<em>split screen<\/em>) \/&#8230;\/.\u00ab<br \/>&#8211; Pia Prezelj, <em>Delo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u00bb\u017divljenje je kratka zabava, ki bo hitro pozabljena.\u00ab\u00a0Film, posve\u010den \u00bbvsem tistim, ki jim bodo mo\u017egani razpadli prej kot srce\u00ab, je posnel Gaspar No\u00e9 (V praznino, Ljubezen, Vrhunec). Svetovna premiera v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":261904,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/225737"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/261904"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=225737"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}