{"id":225735,"date":"2023-01-23T17:48:05","date_gmt":"2023-01-23T16:48:05","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/luknja\/"},"modified":"2023-01-23T18:02:07","modified_gmt":"2023-01-23T17:02:07","slug":"luknja","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/luknja\/","title":{"rendered":"Luknja"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>V \u010dasu gospodarskega razcveta v \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja na razvitem italijanskem severu zraste najvi\u0161ja stavba v Evropi. Na drugem koncu dr\u017eave se skupina mladih jamarjev spusti v podzemlje nedotaknjenega kalabrijskega krasa. Na planoti Pollino pred o\u010dmi starega pastirja \u2013 edine pri\u010de drznega podviga \u2013 sedemsto metrov pod zemeljskim povr\u0161jem odkrijejo eno najglobljih jam na svetu, brezno Bifurto.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bbJanuarja 2007 me je \u017eupan kalabrijske vasi, kjer sem snemal film <strong>\u0160tirikrat<\/strong> (Le quattro volte), peljal na ogled Pollina. \u2018Videti morate \u010dude\u017ee teh gora!\u2019 je dejal. Pripeljal me je do vrta\u010de, kjer je bila v tleh le majhna razpoka. Bil sem zbegan, razo\u010daran, \u017eupan pa je navdu\u0161en in ponosen v luknjo vrgel velik kamen. Pogoltnila ga je tema. Dno je bilo tako globoko, da ni bilo mogo\u010de videti in sli\u0161ati ni\u010desar. To izginotje, ta odsotnost odziva je v meni vzbudila zelo mo\u010dna \u010dustva. Nenavadni kraj je ostal z menoj in me leta pozneje poklical nazaj, da bi ga raziskal in v tihi temi jame Bifurto zasnoval projekt. \/&#8230;\/ Iskanje nastopajo\u010dih je bilo izziv, saj jih ni preve\u010d privla\u010dila ideja, da bi bili opazovani. Hoteli so ostati v temi, pod zemljo. V\u0161e\u010d mi je bila zamisel, da bi delal z ljudmi, ki ne \u017eelijo snemati filma, ki no\u010dejo biti videni. V jamarstvu je skorajda \u010dutiti nagnjenje k porazu; v smislu, da ni zmagoslavja. Ni vrha gore, ki bi ga bilo treba osvojiti, kot v alpinizmu. \/\u2026\/ V jami ne ve\u0161, kam gre\u0161. Ni dolo\u010dene to\u010dke, ki bi jo bilo treba dose\u010di. Ko se raziskovanje kon\u010da, je to majhen poraz. Kon\u010dna to\u010dka je obi\u010dajno grd kraj; ozek, umazan in blaten. Vedno je prisotna nekak\u0161na melanholija. \/\u2026\/ \u010ce uporabimo filmski izraz, bi lahko rekli, da jame predstavljajo popolni <em>off-screen<\/em>, tudi zato, ker se zdi ve\u010dna no\u010d, ki vlada v njih, najhuj\u0161a sovra\u017enica kamere. A kdor ljubi film, ve, da je tisto, kar ostaja zunaj kadra, tisto nevidno, njegovo najgloblje \u2018bistvo\u2019. Osuplja me naklju\u010dje, da so se speleologija, film in psihoanaliza rodili istega leta, leta 1895. \/\u2026\/ <strong>Luknja<\/strong> je film, namenjen ogledu na velikem platnu, v temi dvorane, skupaj z drugimi ljudmi. Ob\u010dinstvo se potopi v isto snov kot jamarji.\u00ab<br \/>&#8211; Michelangelo Frammartino<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bbTa dobesedno imerzivna, \u010dutna izku\u0161nja nas povsem prevzame \/\u2026\/. \u010ce so raziskovalci v <strong>Potovanju v sredi\u0161\u010de Zemlje<\/strong> na\u0161li prazgodovino, pa gledalec po koncu <strong>Luknje<\/strong> spozna, da je do\u017eivel popotovanje v vrtoglavico \u010dasov, v razpoko, kjer je en svet umrl in se je rodil drugi.\u00ab<br \/>&#8211; Emiliano Morreale, <em>La Repubblica<\/em><\/p>\n<p>\u00bbVsak posnetek je gosto, bogato vesolje, ki sprejema, kar snema, ne da bi to sku\u0161alo zapreti v okvire; ravno tako kot se film sam izmika \u2018\u017eanrskim\u2019 opredelitvam (dokumentarni, igrani film). Njegov kod je fizi\u010den in filozofski, deluje na \u010dutno izku\u0161njo, misli, \u010dustva: pred nami je nekaj neoprijemljivega in skrivnostnega, nekaj, kar se izka\u017ee za razodetje.\u00ab<br \/>&#8211; Cristina Piccino, <em>Il Manifesto<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTa edinstvena, dih jemajo\u010da rekonstrukcija italijanske jamarske odprave iz \u0161estdesetih let prej\u0161njega stoletja je eden najve\u010djih dose\u017ekov leta. \/&#8230;\/ Gre za vrhunsko stvaritev, ki navdu\u0161uje od za\u010detka do konca in ki svojo neizmerno filozofsko globino nosi z ob\u010dudovanja vredno lahkotnostjo. Re\u017eiser nam v duhu tematike pri\u010dara podobe, kakr\u0161ne v kinu redko vidimo: vsako po\u010dasno razkritje mra\u010dnega podzemnega preddverja ali stene, polne stalaktitov, je prava pa\u0161a za \u010dute; ne\u017ena himna \u010dlove\u0161kim prizadevanjem in transcendentni, skrivnostni lepoti naravnega sveta.\u00ab<br \/>&#8211; David Jenkins, <em>Little White Lies<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFrammartino s pomo\u010djo minimalisti\u010dne pripovedi daje temam filma podobo in obliko. Medtem ko speleologi raziskujejo in kartirajo brezno, va\u0161\u010dani v gozdu najdejo nezavestnega pastirja in ga odnesejo nazaj v njegovo preprosto ko\u010do, da bi ga poskusili pozdraviti. <strong>Luknja<\/strong> je v nekem smislu pri\u010devanje o \u010dlove\u0161kem napuhu, saj samozadovoljstvu na\u0161ih lastnih za\u010dasnih struktur postavi nasproti neznansko globino del, ki jih je ustvarila narava.\u00ab<br \/>&#8211; Christopher Machell, <em>CineVue<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFrammartino povezuje fizi\u010dno z metafizi\u010dnim. Svet, kakr\u0161nega upodablja, je antologija konkretnih predmetov in neponovljivih trenutkov, ki so nekako pre\u017eeti z abstraktnimi, celo duhovnimi pomeni. \/&#8230;\/ <strong>Luknja<\/strong>, ki prikazuje obisk resni\u010dnega podzemnega sveta, nosi v sebi pridih mitologije, v\u00e9denje o starodavnih skrivnostih in vra\u017eeverjih. Toda namesto da bi film o\u017eivljal zgodbe o Orfeju ali Perzefoni, i\u0161\u010de njihove korenine v globinah dejanskega sveta. Dno jame ni metafora, temve\u010d kraj, od koder metafore izvirajo.\u00ab<br \/>&#8211; A. O. Scott, <em>The New York Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Luknja<\/strong> je blagodejen film, ki si ga je najbolje ogledati v mraku kinodvorane. Gre za imerzivno izku\u0161njo, katere u\u017eitek izhaja iz na\u010dina, kako Frammartino po\u010dasi gradi podrobnosti v delu pastirja in speleologov. Iz kina bi lahko od\u0161li z globokimi mislimi o sodobnosti ter odnosu med naravo in \u010dlovekom, vendar to ni potrebno. Ve\u010d kot dovolj je ceniti lepoto zapletenega procesa, ki se razvija pred nami.\u00ab<br \/>&#8211; Lovia Gyarkye, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMichelangelo Frammartino prika\u017ee drzni spust v kalabrijsko jamo kot ganljivo meditacijo o minevanju \u010dasa \/&#8230;\/ Film no\u010de posredovati sporo\u010dila ali podajati razlogov za nastanek; vabi nas k razmi\u0161ljanju o ne\u010dem onkraj minevanja \u010dasa.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Bradshaw, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bbSlovenija je de\u017eela spektakularnih kra\u0161kih jam, speleologov in speleologije, toda slovenski filmi tega \u0161e niso opazili. Frammartinova transcendentalna <strong>Luknja<\/strong> \/&#8230;\/ jim bo pokazala, kaj zamujajo. \/&#8230;\/ Michelangelo Frammartino vso urbano metafiziko Michelangela Antonionija spravi v ruralno luknjo &#8211; kalabrijski Solaris. Tu verjetno \u010das kar mine. Nenadoma je vsega konec. <strong>Avantura <\/strong>je film o skrivnostnem izginotju \u017eenske &#8211; <strong>Luknja<\/strong> se dogaja v jami, ki je dovolj velika in mra\u010dna in srhljiva, da v njej stalno nekaj izginja. <strong>Mrk<\/strong> je film, ki opisuje distopi\u010dno praznino modernisti\u010dnega kapitalizma in napoveduje jedrsko apokalipso &#8211; <strong>Luknja<\/strong> napoveduje konec, mrak, distopijo: luknjo v sodobnem \u017eivljenju in modernisti\u010dnem kapitalizmu. ZA+\u00ab<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm <strong>Luknja<\/strong> \/&#8230;\/ je vsekakor delo, ki ga je treba pogledati v kinu, in to iz ve\u010d razlogov. Za za\u010detek je film o prvem spustu v jamo Bifurto, ki je bil posnet v \u010disti temi, samo ob svetlobi lu\u010di na \u010deladah jamarjev, v vla\u017enih, spolzkih rovih in v skrajni to\u010dki na 683 metrih pod povr\u0161ino zemlje, nedvomno zavidljiv tehni\u010dni (in \u010dlove\u0161ki) dose\u017eek. In spodobi se, da mu damo prilo\u017enost, da zasije v svoji najbolj\u0161i podobi. Drugi razlogi so vsebinske narave. <strong>Luknja<\/strong> deluje na dveh ravneh \u2013 kot neverjetno realisti\u010dna, potopitvena, skoraj otipljiva izku\u0161nja na eni in kot misti\u010dna alegorija na drugi strani. Frammartino nas najprej postavi nekaj desetletij v preteklost, nato pa nas suvereno, skoraj na na\u010din virtualne resni\u010dnosti, popelje v tisto temno, vla\u017eno brezno, ki mu ni in ni videti dna.\u00ab<br \/>&#8211; \u0160pela Barli\u010d, <em>Radio Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ekspedicija v eno najglobljih evropskih jam postane v rokah italijanskega re\u017eiserja Michelangela Frammartina (\u0160tirikrat) poeti\u010dno popotovanje v neznano, kjer dobita \u010das in prostor povsem nov pomen. Obvezen ogled v kinu!\u00a0Posebna nagrada \u017eirije na festivalu v Benetkah.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":225736,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/225735"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/225736"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=225735"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}