{"id":225692,"date":"2026-05-07T08:38:47","date_gmt":"2026-05-07T06:38:47","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/telesce\/"},"modified":"2026-05-07T08:48:46","modified_gmt":"2026-05-07T06:48:46","slug":"telesce","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/telesce\/","title":{"rendered":"Telesce"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Nekega zimskega dne na za\u010detku 20. stoletja v majhni ribi\u0161ki vasici na severovzhodu Italije mlada Agata rodi mrtvo h\u010derko. Po katoli\u0161kem izro\u010dilu je du\u0161a mrtvorojenca obsojena na ve\u010dno tavanje v predpeklu, a govori se, da je nekje na severu sveti\u0161\u010de, kjer otroke o\u017eivijo za en sam dih \u2013 ravno toliko, da jih krstijo in re\u0161ijo njihovo du\u0161o. Agata si na hrbet prive\u017ee zaboj s h\u010derkinim trupelcem in se poda na dolgo, upanja polno pot proti \u010dude\u017enemu kraju \u2026<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bb\u010ce stvari nimajo imena, ne obstajajo. Agata je junakinja, ki se zoperstavi ustaljenemu redu svojega \u010dasa. Zapovedim dru\u017ebe se upre v imenu nenapisanega zakona, ki je veliko bolj skrivnosten in nedoumljiv: absolutna ljubezen. Njena neizmerna \u017eelja je, da bi h\u010derki dala ime in jo spustila od sebe, ko postaneta dve lo\u010deni bitji. Agatino potovanje v sveti\u0161\u010de je postopno spu\u0161\u010danje v podzemlje, pot, ki jo pripelje do presenetljivega odkritja, da je meja med \u017eivljenjem in smrtjo, resni\u010dnostjo in magijo zelo tanka in nejasna. \/\u2026\/ Film sem umestila v svojo domovino, \/…\/ a mislim, da so zgodbe povsod enake. Snemala sem kronolo\u0161ko in tako prepotovala isto pot kot Agata \u2013 od lagune Caorleja in Bibioneja do karnijskih in trbi\u0161kih gora. Film je rasel z nami in mi z njim. Med iskanjem krajev sem spoznala ljudi, ki so postali liki v filmu, ali pa morda obratno, enega pa\u010d ne more\u0161 lo\u010diti od drugega. Skoraj vso igralsko zasedbo sestavljajo ljudje, ki niso \u0161e nikoli igrali, v\u010dasih nastopijo kar cele dru\u017eine. Tudi zato sem se \u2013 poleg \u017eelje po obuditvi jezikovne resnice tistega \u010dasa \u2013 odlo\u010dila snemati v bene\u0161kem in furlanskem nare\u010dju, \/\u2026\/ saj sem hotela ljudem omogo\u010diti \u010dim bolj naravno izra\u017eanje. Proces vsiljevanja standardizirane italijan\u0161\u010dine, ki se je za\u010del v drugi polovici 19. stoletja in se nadaljeval v \u010dasu fa\u0161izma \u2013 politi\u010dna operacija za vzpostavitev nadzora nad ozemljem in vzrok za veliko kulturno osiroma\u0161enje \u2013, na sre\u010do ni uspel povsem uni\u010diti raznolikosti nare\u010dij. Zame je nare\u010dje dragocena in pogosto ganljiva obogatitev: v furlan\u0161\u010dini na primer otroku re\u010dejo \u2018frut\u2019, ker je otrok pa\u010d plod svojih star\u0161ev. \/\u2026\/ V filmu Telesce<\/strong> boga ne bomo na\u0161li v \u010dude\u017eih ali molitvah, pa tudi ne v dogmi, ki posmrtno \u017eivljenje deli na raj, pekel in predpekel. Bog je nekje drugje: v Linceju, ki ne verjame v ni\u010d in se ga zato izhodi\u0161\u010dna ideja o \u010dude\u017eu ne dotakne; v Agati, ki uporabi svojo jezo, da bi znova za\u010drtala meje mogo\u010dega; in v odnosu med tema dvema osamljenima \u017eivljenjema, ki vsaj za trenutek postaneta manj bole\u010di. \/\u2026\/ Upam, da bo film ustvaril prostor za nadaljnjo izmenjavo mnenj, brez utvar, da je mogo\u010de najti absolutne odgovore, in da bomo lahko skupaj \u017eiveli v dvomu.\u00ab
– Laura Samani<\/p>\n

portret avtorice
<\/strong>Laura Samani se je rodila leta 1989 v Trstu. Po diplomi iz filozofije in knji\u017eevnosti na Univerzi v Pizi je \u0161tudirala re\u017eijo v rimskem Centro sperimentale di cinematografia. Njen diplomski kratkometra\u017eec La santa che dorme<\/strong> je bil premierno prikazan leta 2016 v programu Cin\u00e9fondation filmskega festivala v Cannesu, kasneje pa prejel \u0161tevilne mednarodne nagrade. Telesce<\/strong> je re\u017eiserkin prvi celove\u010derec.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbTelesce<\/strong> Laure Samani ima v sebi \u010darobnost kratke zgodbe Itala Calvina. Gre za ljudsko pripoved, ki pa privzame zna\u010daj vesterna, ko si Agata oprta malo krsto in se odpravi na epsko potovanje v gore na severu. In to \u0161e zdale\u010d ni zadnji odmev Sergia Corbuccija, ki ga bomo opazili. \/…\/ Laura Samani je s Telescem<\/strong> ustvarila delo velike zrelosti in mo\u010di. Film govori o osebni \u017ealosti, ki postopoma, korak za korakom, dobiva mitsko razse\u017enost. Pred nami je velik talent, na katerega velja biti pozoren.\u00ab
– John Bleasdale, CineVue<\/em><\/p>\n

\u00bbGlavni igralki poskrbita za mo\u010dna in nadvse prepri\u010dljiva igralska nastopa, medtem ko Li\u010dnove posnetke iz roke zaznamujeta groba lepota ter neposrednost, ki odra\u017ea pokrajino in odsotnost sodobnih pritiklin v zgodbi. To je neodvisno filmsko ustvarjanje v svoji najbolj drzni, domiselni in filozofsko ambiciozni obliki; film, ki premo\u0161\u010da prepad med materialnim in duhovnim.\u00ab
– Diana Sanchez, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bbV vse bolj sterilnem svetu italijanske kinematografije si Laura Samani upa razmi\u0161ljati o telesu, pa naj bo \u017eivo in utripajo\u010de ali mrtvo. \/…\/ Mar ni v svetu, ki vse bolj izgublja stik s snovnim, ena od nalog filmske umetnosti ohraniti \/…\/ nujnost pogleda, morda edini mo\u017eni odziv na te\u017enje sodobnosti? Telesce<\/strong> se ne ustra\u0161i temnih no\u010di, ne boji se soo\u010diti s predorom, iz katerega \u0161e nih\u010de ni pri\u0161el \u017eiv, pa\u010d pa pogumno kljubuje naturalizmu in postavi pod vpra\u0161aj domnevno objektivnost resni\u010dnosti. V vodnih globinah, le hip pred mrzlo smrtjo, Laura Samani \u0161e uspe najti toplino \u010dloveka, ki je vse svoje \u017ealovanje pre\u017eivel v sanjah. Tam doli, spogledujo\u010d se z Vigojevim onirizmom, re\u017eiserka znova najde \u017eivljenje in s tem tudi film.\u00ab
– Raffaele Meale, Quinlan<\/em><\/p>\n

\u00bbTelesce<\/strong>\u00a0je prepojeno z rustikalno liriko, ob\u010dasno prevzame tudi magi\u010dnorealisti\u010dne konture, predvsem pa je podrejeno pristnemu okolju Furlanije, vklju\u010dno z mo\u010dnim dialektom, ki je v drugi polovici 19. stoletja kljuboval standardizaciji italijanskega jezika.\u00ab
– Simon Popek, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbZaradi presenetljivih zasukov in trenutkov pristnega suspenza bi Telesce<\/strong> zlahka zamenjali za triler, vendar mu zami\u0161ljeni ton, tema\u010dno in skrivnostno vzdu\u0161je ter spretno odmerjeni tempo dajejo zna\u010daj gotske pravljice. Film odli\u010dno izkoristi pokrajino Furlanije-Julijske krajine in je na trenutke prav osupljivo lep. Nadvse zanimiv in izjemno suveren prvenec.\u00ab
– Adrian Wootton, Londonski filmski festival<\/p>\n

\u00bbTelesce<\/strong> je Film, katerega poezije in radikalnosti ni mogo\u010de lo\u010diti od geografskega, kulturnega in jezikovnega ozemlja, ki ju napaja.\u00ab
– Valerio Sammarco, La Rivista<\/em> del Cinematografo<\/em><\/p>\n

\u00bbAvtenti\u010dno in na izro\u010dilu prednikov osnovano, toda hkrati sodobno filmsko zgodbo univerzalnega pomena Laura Samani upodobi z brezkompromisno estetiko in globokim ob\u010dutjem, da so \u010dude\u017ei mogo\u010di.\u00ab
– utemeljitev nagrade FIPRESCI na Liffu<\/p>\n

\u00bbLjudje, ki jih sre\u010duje in ki si jo sku\u0161ajo podrediti, je ne ustavijo: njena vera je transformativna, odisejada njenega opolnomo\u010denja izgleda kot digresija Dantejeve Bo\u017eanske komedije<\/em>, narava – od rek in hribov do gozdov in jam – se postavi na njeno stran (ja, na stran \u017eenske), protinaravno in nerazumljivo delujejo mizogini\u010dne, ‘srednjeve\u0161ke’, patriarhalne vrednote, nebinarnost postane ekstati\u010dni bonus, vra\u017ee, miti, folklora in fake news pa dobijo revolucionarni potencial. ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

zanimivosti
<\/strong>Temeljna nit zgodbe \u2013 materin boj za odre\u0161itev h\u010derkine du\u0161e \u2013 nedvomno izhaja iz katoli\u0161ke predstave o nekr\u0161\u010denih otrocih, obsojenih na ve\u010dno bivanje v predpeklu. A \u010de ima katoli\u0161ka doktrina v filmu vlogo spro\u017eilca dogajanja, lahko v njem prepoznamo tudi mnoga nekr\u0161\u010danska verovanja; ta zaznamujejo vedenja in prakse ljudi, ki jih protagonistka na poti sre\u010duje \u2013 tako tista \u010dlanov njene skupnosti kot tudi drugih, ki jih sre\u010da na svojem potovanju, potem ko zapusti doma\u010do vas.<\/p>\n

Od razsvetljenstva dalje, predvsem pa z industrializacijo in urbanizacijo ter posledi\u010dno spremenjenimi dru\u017ebeno-ekonomskimi odnosi, so ta verovanja v Evropi ve\u010dinoma za\u010dela izgubljati dominantno vlogo v \u017eivljenjih ljudi. A marsikje, zlasti na ruralnih obmo\u010djih, so \u017eivela dalje \u0161e dolgo v 20. stoletje, in ponekod \u017eivijo \u0161e danes. Zato ni nenavadno, da so zaznamovala tudi \u017eivljenja ljudi v filmski zgodbi, postavljeni v Italijo na za\u010detku 20. stoletja.\u00a0<\/p>\n

Katoli\u0161ka predstava o du\u0161ah umrlih, ki so zaradi tak\u0161nega ali druga\u010dnega razloga obsojene na ve\u010dno bivanje v predpeklu, je deloma prekrila verovanja o posmrtnem \u017eivljenju du\u0161, ki izhajajo iz mnogo starej\u0161e (indo)evropske tradicije in jih najdemo tudi na obmo\u010djih, kjer katoli\u0161ka vera ni raz\u0161irjena. Po teh tradicijskih predstavah se smrt v temelju deli na dobro in slabo. Ideja o \u00bbdobri\u00ab smrti je v slovanskih jezikih sicer implicitna \u017ee v sami besedi \u00bbsmrt\u00ab, ki izhaja iz indoevropskega korena v pomenu \u00bbsmrt\u00ab ter predpone v pomenu \u00bbdober\u00ab ali \u00bbsvoj\u00ab. Umreti naj bi torej pomenilo umreti \u00bbdobre\u00ab, \u00bbsvoje\u00ab smrti \u2013 smrti, ki je naravna, nenasilna, do katere pride v starej\u0161ih letih, ko je \u010dlovekova \u017eivljenjska mo\u010d \u017ee iz\u010drpana, doma, med bli\u017enjimi sorodniki, ki poskrbijo za pravilno izvedene obsmrtne obrede, najbolje jeseni ali pozimi in pono\u010di, ko naj bi bila po verovanjih vrata med svetovoma \u017eivih in mrtvih odprta in tako prehod du\u0161e na oni svet olaj\u0161an. Koncept dobre oz. slabe smrti je tesno povezan s predstavo o \u010distih in ne\u010distih umrlih. Za ljudi, ki so umrli dobre, tj. svoje smrti, se je verjelo, da bodo varno pri\u0161li na drugi svet in tako postali spo\u0161tovani predniki, ki bodo z onega sveta pomagali \u017eivim, ti pa bodo v zameno zanje molili, jim darovali, obiskovali njihove grobove itd. Na drugi strani je pokojnike, ki so umrli ne-svoje smrti, \u010dakala zelo druga\u010dna usoda. Zanje je veljalo, da bodo postali ne\u010disti umrli, katerih du\u0161e ne bodo mogle priti na drugi svet in bodo zato obsojene na ve\u010dno bivanje v vmesnem prostoru med svetovoma \u017eivih in mrtvih. Teh umrlih so se ljudje bali, saj so se prikazovali nepri\u010dakovano in jih pla\u0161ili, zato so verjeli, da lahko povzro\u010dajo nesre\u010do ali \u0161kodo. Zanje se je v slovenski folklori pod vplivom kr\u0161\u010danstva marsikje uveljavil izraz \u00bbvicane du\u0161e\u00ab.<\/p>\n

Za ne\u010diste umrle so tako veljali vsi tisti, katerih \u017eivljenje so nasilno prekinili drugi ali sami, pa tudi na splo\u0161no vsi, ki so umrli prezgodaj in tako niso uspeli do konca iz\u017eiveti \u017eivljenja, na primer umrle porodnice, ljudje, ki jih je zadela strela, itd. V to kategorijo sodijo tudi tisti, ki so imeli v \u010dasu \u017eivljenja stik z onstranskimi silami ali pa pred smrtjo niso dokon\u010dno prekinili odnosa z \u017eivimi, na katere so jih, na primer, \u0161e po smrti vezale neizpolnjene obljube ali neodpla\u010dani dolgovi. Pomembno kategorijo ne\u010distih umrlih sestavljajo tudi ljudje, ki med umiranjem in po smrti niso bili dele\u017eni pravilnih obsmrtnih obredov (pogosto tujci, ki so umrli v tujem okolju, kjer njihovi sorodniki niso mogli poskrbeti zanje), ali pa so umrli z nedefiniranim dru\u017ebenim statusom. To so bili lahko neporo\u010deni (ki so jih v upanju, da bi tak\u0161no njihovo usodo prepre\u010dili, pogosto simbolno poro\u010dili po smrti), pa tudi otroci, ki so umrli, ne da bi bili na tak ali druga\u010den na\u010din simbolno sprejeti v skupnost. Tako kot otroci, ki so umrli brez krsta, tudi ti otroci niso imeli pravega pogreba, ampak so jih zakopali pod ogrado, pod kak\u0161no drevo na posestvu, v gozdu ipd. \u2013 podobno kot se je zgodilo s truplom nekr\u0161\u010dene mrtvorojene h\u010derke protagonistke filma.<\/p>\n

Na metafori\u010dni oziroma simbolni ravni se v filmu spretno prepletajo \u0161e mnoga druga tradicijska verovanja; ker na tem mestu ni mogo\u010de obravnavati vseh, naj omenim zgolj nekatera. Rudnik, jama oziroma votlina v gori, skozi katero mora protagonistka na svoji poti do sveti\u0161\u010da, imajo v tradicijskih predstavah pogosto konotacijo onstranstva, prostora, kamor gredo du\u0161e po smrti. Frazem \u00bbvstopiti v gorsko votlino\u00ab v nekaterih jezikih tudi dobesedno pomeni \u00bbumreti\u00ab. Folklora mnogih evropskih ljudstev tako pozna pripovedi o vhodu na oni svet skozi jamo ali votlino \u2013 morda se spomnimo le na Jur\u010di\u010devo pripoved o jami, po kateri se pride na drugi svet, ki jo je sli\u0161al pripovedovati v \u010dasu svojega otro\u0161tva na Dolenjskem. Natiranje obraza protagonistke in njenega spremljevalca s pepelom pred vstopom v goro, ki ga lahko vidimo v filmu, je lucidno usklajeno s temi predstavami \u2013 ob vstopu v oni svet se je treba zakriti, da te umrli ne bi prepoznali kot tujca, vsiljivca iz sveta \u017eivih, in se ti ma\u0161\u010devali.<\/p>\n

Ker po evropskih tradicijskih verovanjih vsako novo \u017eivljenje prihaja iz sveta mrtvih, so votline v gorah in jame kot lokacije onstranstva pogosto razumljene tudi kot maternice, od koder se na na\u0161 svet v ve\u010dnem krogotoku rojevanja in smrti utele\u0161ajo nove du\u0161e in spet vra\u010dajo vanje. Pokopi umrlih v votlinah in jamah so tako razumljeni kot vrnitev umrlega nazaj v maternico zemljo, kjer ostaja v svetu mrtvih, dokler se njegova du\u0161a ponovno ne utelesi v maternici \u017eenske, se iz nje rodi ter se zatem ob smrti spet vrne v grob (jamo) kot zemeljsko maternico. Ta verovanja ka\u017eejo tudi na tesno semanti\u010dno povezavo med grobom (onstranstvom) in maternico, pri \u010demer je vloga \u017eenske vloga mediatorke med svetovoma \u017eivih in mrtvih.\u00a0<\/p>\n

\u0160e pogosteje kot votline in jame ima v tradicijskih kulturah konotacijo onstranstva vodna povr\u0161ina. V mnogih mitologijah po svetu \u2013 spomnimo se samo na morda najbolj znan gr\u0161ki mit o Haronu, ki s \u010dolnom preko reke preva\u017ea umrle na oni svet \u2013 ter evropskih folklornih pripovedkah je voda, pa naj je to morje, reka ali jezero, tista, ki ima vlogo meje med svetovoma \u017eivih in mrtvih. Protagonistkino vo\u017enjo v \u010dolnu po jezeru, tako kot \u017ee pred tem prehod skozi gorsko votlino-rudnik, lahko v skladu s temi predstavami morda razumemo tudi kot njeno simbolno pot na oni svet, njeno potopitev v jezero pa kot njen dokon\u010dni vstop vanj.<\/p>\n

Podobno kot velja za gorske votline, se po tradicijskih verovanjih du\u0161e umrlih nahajajo tudi v onstranskih vodah, ki se simbolno ena\u010dijo z materni\u010dnimi vodami. Plodovnica, iz katere se rojevajo otroci, ima tako konotacijo onstranskih vodnih obmo\u010dij, iz katerih se na ta svet utele\u0161ajo nove du\u0161e. Ta predstava o cikli\u010dnem prehajanju du\u0161 iz onstranskih voda na ta svet in njihovem vra\u010danju nazaj vanje ob smrti kon\u010dno vzpostavlja tudi narativni krog filma: medtem ko v prvem kadru protagonistkin obredni vstop v morje napove njen porod in rojstvo otroka, njena smrt in ponovna zdru\u017eitev z mrtvo h\u010derko v morju v zadnjem kadru simbolno zaokro\u017eita (\u017eivljenjsko) pot junakinje in njene h\u010derke.
– prof. dr. Mirjana Mencej<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prvenec Laure Samani, obarvan z magi\u010dnim realizmom in postavljen na kruto furlansko pode\u017eelje z za\u010detka 20. stoletja, je svetovno premiero do\u017eivel v presti\u017eni sekciji Teden kritike v Cannesu, s Festivala slovenskega filma pa odnesel vesni za najbolj\u0161o manj\u0161insko koprodukcijo in fotografijo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":225693,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/225692"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/225693"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=225692"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}