{"id":225592,"date":"2023-01-23T12:58:09","date_gmt":"2023-01-23T11:58:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/bergmanov-otok\/"},"modified":"2023-01-23T13:02:09","modified_gmt":"2023-01-23T12:02:09","slug":"bergmanov-otok","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/bergmanov-otok\/","title":{"rendered":"Bergmanov otok"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>Zakonca, oba filmska ustvarjalca, se poleti odpravita po navdih na \u0161vedski otok F\u00e5r\u00f6, kjer je \u017eivel in ustvarjal Ingmar Bergman. Medtem ko sredi divje pokrajine pi\u0161eta vsak svoj scenarij, se vse bolj bri\u0161ejo meje med resni\u010dnostjo in fikcijo &#8230;<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bbMoja strast do Bergmanovega dela in \u017eivljenja se je za\u010dela pred kak\u0161nimi desetimi leti. To je bil tudi za\u010detek moje fascinacije nad otokom. Bergman je tam posnel nekaj svojih najbolj znanih filmov in pre\u017eivel zadnja leta \u017eivljenja. Osamljeni otok sredi Baltskega morja utele\u0161a ideal, ki je hkrati stra\u0161ljiv in privla\u010den, hladen in vznemirljiv \u2013 kraj absolutne umetni\u0161ke integritete, s katero povezujem Bergmana. \/&#8230;\/ Narava je bila od nekdaj moj vir navdiha. \u010custva, ki jih vzbudi spektakel narave, se pri meni hitro zdru\u017eijo s potjo lika in postanejo gibalo fikcije. Pokrajina me lahko spodbudi k pisanju, zlasti \u010de imam ob\u010dutek, da jo naseljujejo duhovi. Tako je bilo tudi pri <strong>Bergmanovem otoku<\/strong>. Ta kraj, ki je fizi\u010den, hkrati pa seveda tudi duhoven, notranji, me je povsem prevzel. \/&#8230;\/ Gre verjetno za moj prvi film, ki je nastal kar \u2018sam od sebe\u2019, brez trpljenja, ki ga povezujem s procesom pisanja. Imela sem ob\u010dutek, kot bi se odpirala vrata, ki so bila do tedaj zaprta. Prvi\u010d sem za\u010dutila, da se lahko svobodno in igrivo gibljem med razli\u010dnimi dimenzijami, med preteklostjo, sedanjostjo, resni\u010dnostjo v fikciji in fikcijo v resni\u010dnosti &#8230; Zgradba zgodbe izhaja iz teme, ki bi jo lahko strnila v dve prepletajo\u010di se vpra\u0161anji: vpra\u0161anje para in vpra\u0161anje navdiha.\u00ab<br \/>&#8211; Mia Hansen-L\u00f8ve<\/p>\n<p><strong>portret avtorice<br \/><\/strong>Mia Hansen-L\u00f8ve (1981, Pariz) je \u0161e pred svojim formalnim \u0161olanjem na pari\u0161kem Konservatoriju dramskih umetnosti kot igralka nastopila v filmih Oliviera Assayasa\u00a0<strong>Konec avgusta, za\u010detek septembra<\/strong>\u00a0(Fin ao\u00fbt, d\u00e9but septembre, 1998) in\u00a0<strong>Les destin\u00e9es sentimentales<\/strong>\u00a0(2000). Med letoma 2003 in 2005 je pisala za <em>Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em> in re\u017eirala nekaj kratkih filmov. Celove\u010dernemu prvencu <strong>Vse je opro\u0161\u010deno<\/strong>\u00a0(Tout est pardonn\u00e9, 2007) so sledili <strong>O\u010de mojih otrok <\/strong>(Le p\u00e8re de mes enfants, 2009, posebna nagrada \u017eirije v sekciji Posebni pogled v Cannesu), <strong>Zbogom, prva ljubezen<\/strong>\u00a0(Un amour de jeunesse,\u00a02011, posebna omemba v Locarnu), <strong>Eden<\/strong> (Eden, 2014), <strong>Prihodnost <\/strong>(L\u2019Avenir, 2016, srebrni medved za najbolj\u0161o re\u017eijo na Berlinalu) in <strong>Maya<\/strong> (2018). S svojim sedmim celove\u010dercem <strong>Bergmanov otok <\/strong>se je re\u017eiserka prvi\u010d uvrstila v glavni program festivala v Cannesu.<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bbMalo se nasmejmo z Ingmarjem Bergmanom, potem pa, spet resni, se mu poklonimo. Zaple\u0161imo na grobu neke ljubezni, ki \u0161e ni zares umrla, napi\u0161imo ji epitaf. Odkrijmo severozahodni prehod med \u017eivljenjem in fikcijo. Razi\u0161\u010dimo, kako se \u017eenske razlikujejo od mo\u0161kih pri ustvarjanju umetni\u0161kega dela. Po\u010ditni\u0161ki zvezek doma\u010dih nalog Mie Hansen-L\u00f8ve prina\u0161a natrpan urnik. A ko ga po skoraj dveh urah <strong>Bergmanovega otoka<\/strong> zapremo, nam v ustih ostane okus po po\u010ditnicah in ne po doma\u010dih nalogah. Zamotano prepletanje evociranih tem, <em>mise en abyme <\/em>dveh ravni fikcije, poigravanje z avtobiografskimi prvinami (re\u017eiserka, katere partner je bil dolgo \u010dasa Olivier Assayas, je napisala zgodbo o paru filmskih ustvarjalcev) \u2013 vse to bi moralo film povle\u010di proti resnosti, celo togosti. Toda pogled, s katerim Mia Hansen-L\u00f8ve spremlja svojo \u010detverico likov, je kot skandinavska poletna svetloba, ki obliva njen film. To je pogled, ki zavra\u010da no\u010d, ne da bi zanikal njen obstoj.\u00ab<br \/>&#8211; Thomas Sotinel, <em>Le Monde<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMia Hansen-L\u00f8ve snema v cinemaskopu, ujame pokrajino v druga\u010dnih odtenkih kot obi\u010dajno (ve\u010d modre, manj zelene) ter se vra\u010da k svojim starim temam in motivom. Ljubezen kot balzam ali strup. Poslanstvo in delo. Po\u010dasna pot do ozdravitve. \/&#8230;\/ Pravi <em>raison d\u2019\u00eatre<\/em> tega mo\u010dnega in ganljivega filma, polnega ugank in skrivnosti, pa je razmislek, kako \u017eivljenje napaja fikcijo in obratno. \/\u2026\/ Film je rezultat re\u017eiserkinega edinstvenega pogleda na to, od kod prihaja in kaj jo \u017eene naprej. Osebnega pogleda, ki je tako velikodu\u0161en, da postane univerzalen in prebudi na\u0161e lastne sanje, \u017eelje, izbire. In mo\u010d na\u0161e domi\u0161ljije. Sedmi celove\u010derec Mie Hansen-L\u00f8ve \/&#8230;\/ je lepo, svetlo in veliko delo o \u017eivljenju v dvoje ter filmu. Na\u0161a zlata palma!\u00ab<br \/>&#8211; Isabelle Danel, <em>Bande \u00e0 part<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMia Hansen-L\u00f8ve se nikoli ni bala avtobiografske vsebine svojih del, zato zlahka podle\u017eemo sku\u0161njavi, da bi njen najnovej\u0161i film brali kot zbirko prizorov iz zelo specifi\u010dnega zakona \u2013 re\u017eiserkinega razpadlega razmerja z Olivierjem Assayasom. Toda <strong>Bergmanov otok<\/strong> je veliko bolj inteligenten film. Bolj kot za umetnost, ki posnema \u017eivljenje, gre tu za meditacijo o neskon\u010dno ve\u010dplastnem odnosu med likoma \u2013 dramo, postavljeno v dvorano ogledal. \/&#8230;\/ \u010ceprav nad prizori\u0161\u010dem in dialogi ves \u010das lebdi duh Ingmarja Bergmana, sta re\u017eiserkin slog in pogled na svet povsem njena. Naj bo film \u0161e tako premi\u0161ljen in intelektualno vznemirljiv, bo \u0161e mo\u010dnej\u0161i, \u010de ga bomo gledali kot katalog izmuzljivih, melanholi\u010dnih ob\u010dutkov \/&#8230;\/.\u00ab<br \/>&#8211;\u00a0Adam Nayman, <em>The Ringer<\/em><\/p>\n<p>\u00bbRe\u017eiserki gre \u0161teti v \u010dast, da iz <strong>Bergmanovega otoka<\/strong> ne naredi vase zagledane filozofske uganke. Film, postavljen pred slikovito ozadje, ki ni nujno v skladu z na\u0161imi najintimnej\u0161imi predstavami, pre\u017eema lahkoten in sve\u017e naturalizem. Vzdu\u0161je, podkrepljeno z \u017eivahno glasbo Robina Williamsona, je ve\u010dinoma komi\u010dno, umetnika \/\u2026\/ pa tudi v te\u017ekih trenutkih delujeta bolj razigrana kot trpin\u010dena. Morda zato, ker oba razumeta paradoks, ki ga <strong>Bergmanov otok<\/strong> tako sijajno uprizarja. To je film, ki ni povsem prepri\u010dan, ali sploh \u017eeli biti film \u2013 oziroma kateri film bi rad bil. In prav zato se zdi, da gre za ve\u010d kot zgolj film.\u00ab<br \/>&#8211; A.O. Scott, <em>The New York Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bbCiljna \u010drta v <strong>Bergmanovem otoku<\/strong> je nejasna. A karkoli drugega bi re\u017eiserkinemu oto\u017enemu, sanjavemu sprehodu skozi spomin, \u010das in filmsko umetnost naredilo krivico. Njen film ni toliko direkten in nedvoumen poklon Ingmarju Bergmanu kot raziskovanje resni\u010dnosti in umetnosti ter na\u010dina, kako druga drugo zrcalita, poganjata in oplajata, naplavljajo\u010d spomine, podobne tako sanjam kot \u017eivljenju.\u00ab<br \/>&#8211; Tomris Laffly, <em>RogerEbert.com<\/em><\/p>\n<p>\u00bbSubtilna, pronicljiva \u0161tudija o umetni\u0161kem prebujenju, o globokem neskladju med na\u0161imi resni\u010dnimi \u017eivljenjskimi izku\u0161njami in na\u010dinom, kako jih o\u017eivljamo v zgodbah, ki jih pripovedujemo.\u00ab<br \/>&#8211; Leonardo Goi, <em>Notebook<\/em><\/p>\n<p>\u00bbUspeh filma je v njegovi re\u017eiji. Vse od prekrasnih uvodnih posnetkov v cinemaskopu pa do zaklju\u010dnih \u010darobnih podob nas prevzemata lepota in eleganca re\u017eiserkinega sloga.\u00ab<br \/>&#8211; Jean-Baptiste Morain, <em>Les Inrockuptibles<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm o filmu in vsem filmskem, o ljubezni do filma, o nuji po filmskem ustvarjanju in poklon filmski zapu\u0161\u010dini.\u00ab<br \/>&#8211; Veronika Zakonj\u0161ek, <em>Ekran<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm,\u00a0v\u00a0katerem nastajata dva nova scenarija, film,\u00a0v\u00a0katerem gledajo filme, se o njih pogovarjajo,\u00a0hodijo\u00a0v\u00a0filmske muzeje, na filmske safarije in oglede znamenitih filmskih lokacij. Film\u00a0v\u00a0filmu,\u00a0v\u00a0katerem snemajo nov film. Film,\u00a0v\u00a0katerem so vsako drevo, kamen, kuhinjski stol in stre\u0161na opeka pre\u017eeti s filmom. Film za filmske odvisnike. In za vse tiste\u00a0ki\u00a0bodo, verjetno zaradi tega filma, to \u0161ele postali.\u00ab\u00a0<br \/>&#8211; Ana \u0160turm, <em>MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n<p>\u00bbScenaristka z odtujenim mo\u017eem, prekratkim sinopsisom in goro neizpolnjenega hrepenenja iz limon naredi limonado.\u00ab<br \/>&#8211; Ur\u0161a Menart, Najbolj\u0161i filmi v letu 2021, <em>Ekran<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNi vam treba biti obo\u017eevalec Ingmarja Bergmana ali sploh videti kak\u0161nega njegovega filma, da bi vas <strong>Bergmanov otok<\/strong> o\u010daral. Ta premi\u0161ljujo\u010di, ve\u010dplastni, varljivo lahkotni film sodi med re\u017eiserkina najbolj\u0161a dela.\u00ab<br \/>&#8211; Alissa Wilkinson, <em>Vox<\/em><\/p>\n<p>\u00bbBergman sre\u010da Abbo.\u00ab<br \/>&#8211; <em>The Washington Post<\/em><em>\u00a0<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Avtobiografsko navdahnjeni film Mie Hansen-L\u00f8ve (Zbogom, prva ljubezen) je melanholi\u010dna meditacija o razmerjih, igriv razmislek o ustvarjalnem procesu ter intimen poklon \u0161vedskemu mojstru. Film je bil premierno prikazan v glavnem programu festivala v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":261903,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/225592"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/261903"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=225592"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}