{"id":2250,"date":"2020-01-03T13:04:59","date_gmt":"2020-01-03T12:04:59","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/poletni-cas\/"},"modified":"2020-01-03T13:33:25","modified_gmt":"2020-01-03T12:33:25","slug":"poletni-cas","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/poletni-cas\/","title":{"rendered":"Poletni \u010das"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Olivier Assayas se po zgodovinski dru\u017einski sagi Les destin\u00e9es sentimentales<\/strong> (2000) zopet vra\u010da k vpra\u0161anjem dru\u017einskih odnosov, dedi\u0161\u010dine in tradicije, tokrat s sodobnej\u0161o, bolj osebno in intimno zgodbo treh generacij. Razli\u010dne \u017eivljenjske poti odraslih otrok, dveh bratov in sestre, se znova prekri\u017eajo v doma\u010di hi\u0161i, ob praznovanju materinega rojstnega dne in nato njeni nenadni smrti. Uspe\u0161na newyor\u0161ka oblikovalka Adrienne, pari\u0161ki ekonomist in univerzitetni profesor Fr\u00e9d\u00e9ric ter J\u00e9r\u00e9mie, dinami\u010dni podjetnik, ki ga je pot odpeljala na Kitajsko, se morajo soo\u010diti drug z drugim in svojimi razli\u010dnimi pogledi, z otro\u0161tvom, ki je nepovratno minilo, s skupnimi spomini in preteklostjo ter vsakemu lastno vizijo prihodnosti ter z odgovorom na vpra\u0161anje, kaj naj naredijo s hi\u0161o, v kateri so odra\u0161\u010dali.<\/p>\n

Pronicljiva dru\u017einska drama s sijajno igralsko zasedbo (Juliette Binoche, Charles Berling in J\u00e9r\u00e9mie R\u00e9nier) o odra\u0161\u010danju in minevanju, v kateri generacije prehajajo v naravnem ritmu letnih \u010dasov, je najnovej\u0161i film francoskega auterja<\/em> Oliviera Assayasa (Irma Vep<\/strong>, \u010cista<\/strong>), ikone sodobnega svetovnega avtorskega filma.

zanimivosti
<\/strong>Film je nastal na pobudo znamenitega pari\u0161kega Mus\u00e9e d’Orsay ob prilo\u017enosti dvajsetletnice ustanovitve, ki so jo \u017eeleli obele\u017eiti s serijo \u0161tirih filmov. Vsakemu izmed njih je muzej namenil 3 milijone evrov produkcijskih sredstev. Skupni to\u010dki vseh filmov: v vseh naj bi se v zgodbi pojavil Mus\u00e9e d’Orsay in v vseh naj bi nastopila Juliette Binoche. Carte blanche<\/em> so prejeli \u0161tirje priznani re\u017eiserji: Jim Jarmusch, Ra\u00fal Ruiz, Oliver Assayas in Hou Hsiao-hsien. Vsak naj bi v omnibus prispeval po en kratek film. \u010ceprav so morali iz tehni\u010dnih razlogov projekt opustiti, je prvotna ideja vendarle navdihnila dva celove\u010derna filma: Poletni \u010das <\/strong>Oliviera Assayasa in Hou Hsiao-hsienovo Potovanje rde\u010dega balona <\/strong>(Le voyage du ballon rouge<\/strong>, 2007).

iz prve roke
<\/strong>\u00bbFilm sem posnel po trilogiji, ki ni bila zami\u0161ljena kot trilogija, vrti pa se okoli ideje globalizirane dru\u017ebe. S filmi Deamonlover<\/strong>, \u010cista<\/strong> in Surova ljubezen<\/strong> sem hotel spregovoriti o dana\u0161njem svetu, v katerem se jeziki in kulture me\u0161ajo med seboj in kjer tok ljudi \u2013 kot vselej \u2013 dolo\u010da tok blaga in denarja. Sploh si nisem predstavljal, da me bo to odneslo tako dale\u010d od moje izvorne tematike in uveljavljenih vrednot francoskega filma. In \u017ee nekaj \u010dasa si \u017eelim vrnitve domov, pa \u010deprav bi me pot potem spet odnesla drugam. Zato sem takoj sprejel projekt Mus\u00e9e d\u2019Orsay. To je bila prilo\u017enost, da se spet vrnem k vpra\u0161anju moje preteklosti, zgodovine in korenin. Scenarij sem pisal v \u010dasu, ko sem spoznal, da moja mati ne bo ve\u010dno \u017eivela. Umrla je lani in njena smrt me je prisilila znova premisliti film, ki je postal zame \u017eivljenjskega pomena. \/\u2026\/
\u017delel sem povedati zgodbo o dru\u017eini, ki ima skupne korenine v preteklosti, a je zdaj razcepljena. Kaj se zgodi, ko se generacije zamenjajo? Starodavne, tradicionalne oblike dru\u017eine se spreminjajo. Ne gre ve\u010d za vpra\u0161anje, kdo se bo polastil dru\u017einskega nasledstva, pa\u010d pa za vpra\u0161anje, kako se znebiti te dedi\u0161\u010dine. In kako se nam ta preteklost, ki ni\u010d ve\u010d ne predstavlja in ne pomeni, kar naenkrat prikrade za hrbet. \/\u2026\/
Moji liki nimajo druge izbire, kot da odrastejo. Prej\u0161nje generacije ni ve\u010d. Ni\u010d jih ve\u010d ne \u0161\u010diti pred \u010dasom in zrelostjo. \u0160e ve\u010d, zdaj stojijo na prvi bojni \u010drti. In o tem govori film Poletni \u010das<\/strong>. Protagonistom ne zadostuje ve\u010d zgolj biti v sedanjosti ali katalogizirati preteklost. Zastavljajo si novo vpra\u0161anje: kaj bomo zapustili za seboj? Vedel sem, da se \u017eelim tokrat vrniti k dolo\u010deni lahkotnosti in spontanosti, kakr\u0161no sem ob\u010dutil ob snemanju filma Konec avgusta, za\u010detek septembra<\/strong>, kar je bilo zame lepo obdobje, morda prav zato, ker se mi je zdelo ranljivo in minljivo. Vedel sem, da moram nato posneti Les destin\u00e9es<\/strong>, te\u017eak in kompliciran film. To je bilo, kot bi se odlo\u010dil splezati na Everest. In vse od takrat objokujem, kar sem zapustil in se ho\u010dem k temu vrniti. Poletni \u010das <\/strong>mi je to omogo\u010dil. \/\u2026\/
To je moj najbolj tajvanski film! Gre za mojo osebno shizofrenijo, ampak vedno sem se po\u010dutil kot neke vrste tajvanski re\u017eiser, ki dela v Franciji. Ko sem za\u010del snemati filme, se me je najprej dotaknil pristop Hou Hsiao-hsiena in Edwarda Yanga, odsevala sta moje lastno razmi\u0161ljanje. Kasneje sem se za\u010del zanimati za delo Wong Kar Waija in Tsai Ming-lianga. Bili so moja dru\u017eina, veliko bolj kot pa tedanji francoski film, kot filmi re\u017eiserjev, ki so takrat za\u010denjali in s katerimi v generacijskem smislu nisem imel veliko skupnega. Njihovo zanimanje mi je bilo tuje. Stopali smo po razli\u010dnih poteh. Naj se sli\u0161i \u0161e tako \u010dudno, a \u010dutil sem, da se lahko s kitajskimi prijatelji spustim v simboli\u010den dialog, za kakr\u0161nega sem bil v Franciji prikraj\u0161an. S filmom Poletni \u010das <\/strong>se vra\u010dam k izrazito lokalnemu materialu, vendar gre v prvi vrsti za odnos do narave, \u010dasa in sodobnosti, za teme, ki jih delim s Hou Hsiao-hsienom.\u00ab
– Olivier Assayas, re\u017eiser in scenarist

portret avtorja
<\/strong>Olivier Assayas, sin znamenitega francoskega scenarista in re\u017eiserja Jacquesa R\u00e9myja, se v 90-ih letih uveljavi kot eden klju\u010dnih avtorjev nove generacije francoskih filmskih re\u017eiserjev, katerega filmi so hkrati izrazito osebni in polni filmskih referenc. Njegov filmski talent so \u017ee na za\u010detku osemdesetih odkrili \u010dlani uredni\u0161tva znamenite francoske filmske revije Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em> in ga povabili k sodelovanju. Za Cahiers <\/em>je pisal in tam tudi urednikoval do leta 1986. Kot koscenarist je sodeloval pri filmih Rendez-Vous<\/strong> in Le Lieu du Crime<\/strong> re\u017eiserja Andr\u00e9ja T\u00e9chin\u00e9ja, leta 1986 pa je posnel prvenec Desordre<\/strong>. Mednarodno pozornost je zbudil s filmom Paris s\u2019eveille<\/strong> (1991), za katerega je prejel presti\u017eno nagrado Jean Vigo za najbolj\u0161i film francoskega mladega avtorja. Odtlej je prisoten tudi v na\u0161em filmskem prostoru s filmi Mrzla voda<\/strong> (L\u2019eau froide<\/strong>, 1994), Irma Vep<\/strong> (1996; posvetilo Louisu Feuilladu je prvo sodelovanje z zvezdnico hongkon\u0161kega filma Maggie Cheung, za katerega je prejel nagrado na filmskem festivalu v Rotterdamu), HHH: Portret Hou Hsiao Hsiena<\/strong> (1997; portret najve\u010djega tajvanskega filmskega re\u017eiserja), Konec avgusta, za\u010detek septembra <\/strong>(Fin ao\u00fbt, d\u00e9but septembre<\/strong> 1998). Kar trije Assayasovi filmi zapored \u2013 Les destin\u00e9es sentimentales<\/strong> (2000), Demonlover<\/strong> (2002) in \u010cista<\/strong> (Clean<\/strong>, <\/strong>2004) \u2013 so se uvrstili v tekmovalni program filmskega festivala v Cannesu, kjer je bila nato predstavljena \u0161e Surova ljubezen <\/strong>(Boarding Gate<\/strong>, 2007), sklepni del nena\u010drtovane trilogije (skupaj s filmoma Demonlover <\/strong>in \u010cista<\/strong>), zasnovane na ideji internacionalizacije in nove, globalizirane dru\u017ebe.

kritike
<\/strong>\u00bb\u010ceprav preve\u010d klepetav, da bi lahko bil asketski, je Poletni \u010das <\/em><\/strong>vendarle skoraj ozujevski v svojem prikazu star\u0161eve smrti in krhajo\u010de se vezi med pre\u017eivelimi potomci. Hkrati gre za esej o naravi resni\u010dne in sentimentalne vrednosti \u2013 ter o potrebi po ohranitvi francoske kulture v svetu, ki postaja vse bolj homogen. \/\u2026\/ (Poletni \u010das<\/strong>) je utele\u0161enje in hkrati razmislek o Franciji v \u010dasu neustavljive globalizacije.\u00ab
– J. Hoberman, The Village Voice
<\/em>
\u00bbOlivier Assayas \/\u2026\/ ni \u0161e nikoli posnel tako \u017eivega in \u017eivljenjskega filma, ta najbolj pristna re\u017eija pahne protagoniste v neizrekljivo negotovost in pred izginjajo\u010do zapu\u0161\u010dino. Mehur\u010dkasti ovoj obdaja skulpturo, kamera pa pluje mimo kot duh. Od kod se je vzela vsa ta formalna modrost in \u010dudovita modernisti\u010dna kultura? Iz preteklosti. In Poletni \u010das <\/strong>je dovolj pameten film, da ne kon\u010da na muzejski polici, pa\u010d pa na divji, zara\u0161\u010deni jasi, polni preteklosti in dana\u0161njega dne.\u00ab
– Joshua Rothkopf, Time Out New York
<\/em>
\u00bbPrakti\u010dno popolna me\u0161anica humorja in bole\u010dine, liri\u010dna mojstrovina \u2026 Assayas je ustvaril tisti redki poletni film \u2013 ki nekaj velja. Veliko filmom re\u010demo presunljivi. Poletni \u010das <\/strong>resni\u010dno je.\u00ab
– Peter Travers, Rolling Stone
<\/em>
\u00bbZami\u0161ljen, a nikoli brezciljen. \/\u2026\/ Ko gledate Poletni \u010das<\/strong>, <\/em>je tako kot bi zaplavali v \u010dudovitem, na videz mirnem jezeru \u2026 Presunljivo niansiran film, ki zaigra na prave \u010dustvene strune.\u00ab
– Claudia Puig, USA Today
<\/em>
\u00bbAssayasov najbolj\u0161i film … V spomin prikli\u010de mojstra francoskega filma: nikogar drugega kot Jeana Renoirja.\u00ab
– Frederic Bonnaud, Film Comment
<\/em>
\u00bbIzjemen film. Od polnega smisla in globljega pomena poka po \u0161ivih. Mojstrska spretnost in estetska uravnove\u0161enost ustvarita film, ki gledalca neopazno omre\u017ei.\u00ab
– A.O. Scott, The New York Times
<\/em>
\u00bb\u010custveno mo\u010d razvija kradoma, po ovinkih. Upira se jokavosti in je vseskozi realisti\u010den, pa \u010deprav opazuje neverjetno \u017ealost, ki jo \u010dlovek ob\u010duti, ko izgubi pomemben del svojega \u017eivljenja. Recimo star\u0161a. V Nebe\u0161kih vratih <\/strong>Errola Morrisa te popolne besede povedo vse: ‘Smrt pripada \u017eivim, veliko bolj kot mrtvim.’\u00ab
– Roger Ebert, Chicago Sun-Times
<\/em>
\u00bbMojstrovina omamne lepote. Meditacija o umetnosti in ve\u010dnem \u017eivljenju.\u00ab
– David Edelstein, New York Magazine
<\/em>
\u00bbPresunljivo trpek in brezhibno tempiran.\u00ab
– Michael Upchurch, The Seattle Times
<\/em>
\u00bbPrekipeva od \u017eivljenja in miline. \u00ab
– Lisa Schwarzbaum, Entertainment Weekly
<\/em>
\u00bbPoletni \u010das <\/strong>je film o generacijah, o Evropi, ki se spreminja, in o \u010dudovitih stvareh, ki za vedno zapu\u0161\u010dajo ta svet. \/\u2026\/ \u010ce sploh \u0161e dvomite v izjemno mo\u010d zbranosti Juliette Binoche, je ne spreglejte v dolgem velikem planu, v katerem se trudi, da ne bi zajokala. Vse pohvale Assayasu, prvi\u010d zato, ker si je zamislil ta posnetek, in drugi\u010d zato, ker se je uprl sku\u0161njavi, da bi cel film za\u010drtal kot serijo velikih planov Juliette Binoche.\u00ab
– Mick LaSalle, San Francisco Chronicle<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pronicljiva dru\u017einska drama s sijajno igralsko zasedbo o odra\u0161\u010danju in minevanju, v kateri generacije prehajajo v naravnem ritmu letnih \u010dasov, je najnovej\u0161i film francoskega auteurja Oliviera Assayasa, ikone sodobnega svetovnega avtorskega filma.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2251,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2250"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2251"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2250"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}