{"id":2246,"date":"2020-01-03T13:04:59","date_gmt":"2020-01-03T12:04:59","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/ricky\/"},"modified":"2020-01-03T13:33:24","modified_gmt":"2020-01-03T12:33:24","slug":"ricky","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ricky\/","title":{"rendered":"Ricky"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Ko Katie, povsem obi\u010dajna \u017eenska, sre\u010da Paca, povsem obi\u010dajnega mo\u0161kega, se zgodi nekaj \u010dudovitega in \u010darobnega: zaljubita se. Iz njune ljubezni se rodi vse prej kot obi\u010dajen otrok: Ricky. Vse to je seveda samo za\u010detek presenetljive, unikatne, odbite me\u0161anice komedije in drame, prepojene z\u00a0elementi magi\u010dnega realizma; najnovej\u0161ega produkta ekstravagantnega francoskega re\u017eiserja Fran\u00e7oisa Ozona, ki ga doma\u010de ob\u010dinstvo pozna po kultih in uspe\u0161nicah, kakr\u0161ni so filmi Hladne kaplje na vro\u010de kamne<\/strong>, 8\u00a0\u017eensk<\/strong> in Bazen<\/strong>.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbIzvirna zgodba, po kateri sem napisal scenarij, je zelo kratka. Njeno vzdu\u0161je spominja na film Rosetta v\u00a0re\u017eiji bratov Dardenne. Nastopajo\u010di liki so siroma\u0161ni, deprivilegirani beli ljudje iz najni\u017ejih slojev dru\u017ebe, ki \u017eivijo v\u00a0naselju prikolic nekje v\u00a0srcu Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike. Zaradi tak\u0161nega okolja nisem bil povsem prepri\u010dan, kako pristopiti k\u00a0zgodbi, kako si jo prisvojiti. In \u010deprav mi je bilo v\u0161e\u010d, kako nenavadni, osupljivi dogodki pose\u017eejo v\u00a0turoben vsakdan glavnih junakov, me je fantazijski element te zgodbe obenem tudi pla\u0161il. Nato sem ugotovil, da tisto, kar me pri zgodbi zares gane, ni ta fantazijski element, temve\u010d na\u010din, na katerega zgodba pripoveduje o\u00a0dru\u017eini, o\u00a0vlogi posameznikov znotraj dru\u017eine in o\u00a0tem, kako nov \u010dlan\u00a0\u2013 partner ali otrok\u00a0\u2013 lahko iztiri vzpostavljeno dru\u017einsko ravnovesje. Pisanje Rose Tremain je pre\u017eeto s\u00a0svojevrstno ironijo, ki se lepo ujema z\u00a0mojim pogledom na svet. To sem hotel v\u00a0filmu ohraniti. Kadarkoli zgodba prestopi meje normalnosti in postane vse preve\u010d neresni\u010dna ali bizarna, nastopijo elementi humorja, ki sprostijo napetost in dose\u017eejo, da vsak prizor spet postane verjeten.\u00ab
Fran\u00e7ois Ozon, scenarist in re\u017eiser<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Fran\u00e7ois Ozon, rojen leta 1967\u00a0v\u00a0Parizu, diplomira iz filmske re\u017eije na presti\u017eni pari\u0161ki filmski \u0161oli FEMIS. Sprva snema kratke in dokumentarne filme, leta 1998\u00a0pa se s\u00a0celove\u010dernim prvencem Sitcom<\/strong> uvrsti na program festivala v\u00a0Cannesu. Film razume kot kompleksno in zahtevno umetnost, s\u00a0svojimi zgodbami pa vztrajno in pogumno kuka v\u00a0skrivne koti\u010dke \u010dlove\u0161ke psihologije, ki jih imamo na velikem platnu sicer redko prilo\u017enost obiskati. Redka kombinacija humorja, rahlo\u010dutnosti in psiholo\u0161kega vpogleda mu je kmalu prinesla mednarodno slavo ter ga uveljavila kot enega najbolj drznih in izvirnih francoskih re\u017eiserjev, ki jim niso tuje ob\u010dutljive tematike kot npr. incest, umor, seksualnost, samomor in sadomazohizem, pa tudi poigravanje z\u00a0razli\u010dnimi \u017eanri, npr. psiholo\u0161ko dramo, komedijo, dru\u017einsko dramo, kriminalko, grozljivko in pravljico. V\u00a0Sloveniji smo si na velikih platnih v\u00a0redni distribuciji lahko \u017ee ogledali njegov muzikal 8\u00a0\u017eensk<\/strong>, tragikomedijo Hladne kaplje na vro\u010de kamne<\/strong> in kriminalko Bazen<\/strong>.<\/p>\n

kritike<\/strong><\/p>\n

\u00bb\u010ce bi David Lynch in David Cronenberg kdaj spala skupaj in bi eden od njiju po \u010dude\u017eu zanosil, bi bil ta film prav lahko plod njune ljubezni.\u00ab
– \u010detrti na lestvici najbolj\u0161ih filmov leta 2010\u00a0po izboru Johna Watersa, ArtForum<\/em><\/p>\n

\u00bbPreden se nekje na polovici filma zgodi eden najbolj presunljivih in nepri\u010dakovanih preobratov, s\u00a0kakr\u0161nimi nam film ni postregel \u017ee nekaj let, Ricky<\/strong> blesti kot naturalisti\u010dna drama o\u00a0naklju\u010dno sestavljeni dru\u017eini pod stalnim pritiskom. \/\u2026\/ Glede na Ozonove prej\u0161nje filme, v\u00a0bur\u017eoazno okolje postavljene trilerje, ta sunkoviti preobrat s\u00a0seboj prinese tudi slutnjo, da zares gledamo v\u00a0delavsko okolje ume\u0161\u010deno grozljivko. Vendar se kmalu izka\u017ee, da gre zares za bistroumno komedijo in satiro na mno\u017ei\u010dne medije.\u00ab
Bill Weber, Slant Magazine<\/em><\/p>\n

\u00bbOzon se v\u00a0filmu na mojstrski na\u010din poigrava s\u00a0pri\u010dakovanji gledalcev. Naturalisti\u010dna socialna drama se pred na\u0161imi o\u010dmi prelevi v\u00a0romanti\u010dno ljubezensko zgodbo, ki nato po zaslugi presenetljivega zasuka mutira v\u00a0nekaj povsem drugega. Vse skupaj bi bilo sme\u0161no, \u010de Ozon filma ne bi re\u017eiral tako suvereno, prepri\u010dano v\u00a0svoj prav, vse do sijajnega ponovnega preobrata na samem zaklju\u010dku filma.\u00ab
Keith Uhlich, Time Out New\u00a0York<\/em><\/p>\n

\u00bbMed protagonisti, ki zadnje \u010dase v\u00a0kinematografih letajo po zraku, je Ricky nedvomno lep\u0161i od Georgea Clooneyja.\u00ab
Melissa Anderson, The Village\u00a0Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbV\u00a0\u010dasu, ko se filmi jemljejo tako resno, je pravo olaj\u0161anje gledati tak\u0161nega, ki mu je primarni namen je zabavati in samega sebe jemati neresno.\u00ab
V.A. Musetto, New York\u00a0Post<\/em><\/p>\n

\u00bbNiti za hip Ozon ne popu\u0161\u010da ustaljenim pripovednim tokovom, vsak trenutek je uganka in nekaj predvidljivega. Ko dose\u017ee v\u00a0nas smrtni strah, sledi sprostitev z\u00a0nepri\u010dakovanim preobratom. V\u00a0slabih dveh urah se tako sprehodi od rojstva do smrti in nam poka\u017ee, kaj vse nas v\u00a0\u017eivljenju lahko \u010daka\u00a0\u2013 na drzen in izviren na\u010din. Po za\u010detnem precej realisti\u010dnem uvodu nas \u010daka romanca, nato se ob\u010dutljivo loti spolnosti, odra\u0161\u010danja, lo\u010ditve, ekonomske krize in medijev. Vse to z\u00a0rahlo oddaljenostjo, kot bi zasedel Rickyjevo mesto in gledal na osebe in svet z\u00a0njegovimi o\u010dmi, kot bi nadomestil stvarnikov pogled z\u00a0nedol\u017enostjo otroka, ki se spra\u0161uje, kaj pravzaprav gledajo in vidijo \u010dlovekove o\u010di in kaj objektiv televizijske in nenazadnje filmske kamere, tudi Ozonove. Za tako preprost izdelek, ki ima za igralce \u0161tiri\u010dlansko dru\u017eino in za okolje majhno stanovanje in redek izlet v\u00a0eksterier, zajema pa tako reko\u010d vesolje, je to zelo veliko. \/\u2026\/ Film se zdi kljub navideznemu hladu in okle\u0161\u010deni scenografiji nabito poln. Kljub preprosti pripovedi prina\u0161a magi\u010den pridih. Ob koncu leta ta film \u0161tevilni uvr\u0161\u010dajo med vrhunce leto\u0161njega filmskega programa.\u00ab
Neva Mu\u017ei\u010d, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbFrancoski auteur Francois Ozon zna dru\u017einski ki\u010d vzeti tako zares, da vzbuja nelagodje. Spomnite se le, kako matere re\u010dejo svojim novorojen\u010dkom: Moj angel? Moj mali angel! Moj angel\u010dek! In res, otrok, ki se nepri\u010dakovano\u00a0\u2013 in \u017ee kar \u2018\u010dude\u017eno\u2019, da ne re\u010dem burleskno\u00a0\u2013 rodi francoski delavki Katie in \u0161panskemu delavcu Pacu, dobi krila. \/\u2026\/ \u010ce je treba, poleti. Kar ne vzbuja le nelagodja, ampak tudi tesnobo, ki meji na grozo: nikoli ne veste, kam se bo zavrtel film. Zastavlja itak ista vpra\u0161anja kot grozljivke: Kdaj je materinska ljubezen prehuda? Kdaj je obsedenost s\u00a0star\u0161evstvom patolo\u0161ka? Ali star\u0161i dovolj poznajo svoje otroke? \/\u2026\/ Katie in Paco bi sicer raje videla, da bi bil to le njun privid, a po drugi strani: kdo pravi, da ni? Da torej \u2018angelski\u2019 hibrid ni le magi\u010dno-groteskna metafora protislovja med njunimi ki\u010dastimi fantazijami in njuno socialno deklasiranostjo?\u00ab
Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbRicky<\/strong> \/\u2026\/ predstavlja nenavadno, samosvojo, na prvi pogled morda za koga celo nekoliko bedasto, toda v\u00a0bistvu popolnoma smiselno in funkcionalno magi\u010dno-realisti\u010dno pripovedno zmes \u010distega realizma in dejansko simbolne fantazije. \/\u2026\/ Po fantazijski plati, a simbolni, se poka\u017ee, kot da je Ricky pravzaprav nekak\u0161en angel\u010dek, saj mu iz podplutb, ki niso od udarcev, za\u010dnejo rasti kmalu celo \u017ee funkcionalna krila. Vendar v\u00a0tem ni ni\u010desar angelskega, ampak je rast kril prikazana zanj precej mu\u010dno, recimo kot bole\u010da rast zob, ter za ob\u010dinstvo zelo organsko, skoraj kot nekak\u0161na telesna degeneracija. Skratka, lik Rickyja je razumeti kot ve\u010dpomenski simbol najprej na fizi\u010dni ravni v\u00a0smislu (ne)zmo\u017enosti soo\u010danj s\u00a0telesnimi \u201chibami\u201d, nato na \u010dlove\u0161ki ravni kot \u201coviro\u201d za ljubezen (recimo, strah pred njo v\u00a0pogledu trajnej\u0161e, dru\u017einske zveze) in kot morda \u017ee kar prezahtevno nalogo za star\u0161a ter nenazadnje lahko tudi na duhovni ravni kot angelsko bitje, toda bistveno druga\u010dno od stereotipnih angelskih pri\u010dakovanj.\u00ab
Uro\u0161 Smasek,\u00a0Ve\u010der
<\/em>
\u00bbFilm Ricky<\/strong>, nenavadna zgodba o\u00a0dojen\u010dku s\u00a0krili, ki se rodi delavskemu paru, materi samohranilki in njenemu emigrantskemu \u0161panskemu sodelavcu iz kemi\u010dne tovarne, je groteskna me\u0161anica naturalisti\u010dne, socialne drame in ironi\u010dne romanti\u010dne komedije, ki jo lahko razumemo le metafori\u010dno: kot izraz dru\u017einske deklasiranosti, iz katere poleti mali Ricky kot upanje svoje matere po lep\u0161em \u017eivljenju. Ker so Rickyjeva krila zgolj fizi\u010dna, od tu ni dale\u010d do satire, medijskega freak showa, ki danes v\u00a0obliki resni\u010dnostnih TV oddaj (nerazumljivo) predstavlja asocialne aspiracije marginiranih.\u00ab
Mateja Valentin\u010di\u010d, TV Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00bb\u010ce bi David Lynch in David Cronenberg kdaj spala skupaj in bi eden od njiju po \u010dude\u017eu zanosil, bi bil ta film prav lahko plod njune ljubezni.\u00ab- \u010detrti na lestvici najbolj\u0161ih filmov leta 2010\u00a0po izboru Johna Watersa, ArtForum<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2247,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2246"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2247"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2246"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}