{"id":224535,"date":"2023-01-24T19:17:33","date_gmt":"2023-01-24T18:17:33","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/fabian-ali-ko-gre-vse-k-vragu\/"},"modified":"2023-01-24T19:32:10","modified_gmt":"2023-01-24T18:32:10","slug":"fabian-ali-ko-gre-vse-k-vragu","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/fabian-ali-ko-gre-vse-k-vragu\/","title":{"rendered":"Fabian ali Ko gre vse k vragu"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Berlin leta 1931. Jakob Fabian podnevi dela v ogla\u0161evalskem oddelku tovarne cigaret, pono\u010di pa z bogatim prijateljem Labudejem blodi po barih, bordelih in umetni\u0161kih ateljejih. Medtem ko Labude sanja o revolucionarnem razrednem boju, Fabian z distanco, ironijo in fatalizmom opazuje vse bolj razdeljeno dru\u017ebo. Ko spozna Cornelio, v njegovo \u017eivljenje za trenutek posije \u017earek upanja. Zaljubi se. Toda kmalu tudi sam postane \u017ertev velikega vala odpu\u0161\u010danj, Cornelia pa se vda staremu filmskemu mogotcu, ki ji obljublja igralsko kariero. A ni le Fabianov svet tisti, ki drvi proti prepadu \u2026<\/p>\n

zanimivosti
<\/strong>Roman Ericha K\u00e4stnerja je pod naslovom Fabian. Die Geschichte eines Moralisten<\/em> prvi\u010d iz\u0161el leta 1931. K\u00e4stner je moral pod pritiskom zalo\u017enika pristati na skraj\u0161ave in spremembe ter se odpovedati prvotnemu naslovu Der Gang vor die Hunde<\/em>. \u0160ele leta 2013 je besedilo iz\u0161lo v rekonstruirani izvirni razli\u010dici in z naslovom, ki si ga je zamislil pisatelj. V sloven\u0161\u010dino je bila prevedena le cenzurirana razli\u010dica romana: leta 1980 jo je pod naslovom Fabian: pripoved o moralistu<\/em> izdala mariborska zalo\u017eba Obzorja. Ericha K\u00e4stnerja sicer poznamo predvsem kot avtorja priljubljenih mladinskih knjig, kot so Emil in detektivi,<\/em> Pikica in Ton\u010dek <\/em>ter Lete\u010da u\u010dilnica<\/em>.<\/p>\n

Fabian ali Ko gre vse k vragu <\/strong>je druga filmska priredba K\u00e4stnerjevega romana; prvo je leta 1980 posnel nem\u0161ki re\u017eiser Wolf Gremm.
Video o nastajanju filma (v nem\u0161\u010dini): vimeo.com\/502320956\/36c8cb4042<\/a><\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbDer Gang vor die Hunde<\/em>, kot se je glasil izvirni naslov romana, je zdaj postal uradni podnaslov filma. Morda ne zveni najbolj optimisti\u010dno, vendar \u0161e zdale\u010d ne gre zgolj za neusmiljeno poro\u010dilo o razmerah. K\u00e4stner slika portret svojega Berlina, \u2018vsakdanjost\u2019 poznih dvajsetih, leto 1929 ali 1930. Nobenih slikovitih prikazov dru\u017ebenega dna \u2013 tudi politi\u010dne napetosti so bile takrat delno \u0161e pod nadzorom \u2013, nobenega podzemlja v slogu Fritza Langa, vsekakor nobenih ekspresionisti\u010dnih umetni\u0161kih biografij in niti sledu o kak\u0161nem bli\u0161\u010du. Namesto tega malome\u0161\u010danske sanje o umetni\u0161ki karieri in eksistencialni obup zgornjega razreda. Mladi ljudje, ki posedajo v skupinah ali sami, popivajo v stanovanjih in kavarnah ter razglabljajo o svojih ljubezenskih razmerjih in svojih ob\u010dutkih na splo\u0161no. \/…\/ Fabian<\/em>, kot so zalo\u017eniki neko\u010d naslovili roman, skorajda nima zapleta. \u2018Kon\u010dno, \u010dudovito!\u2019<\/em> sem si mislil. Pripovedovati o nekem \u010dasu, o ljubezni in izgubi \u2013 in ni\u010demer drugem. \/\u2026\/ Iz megle \u010dasa k nam priplavajo obrazi, se pojavijo in spet izginejo. Obrazi, ki naj bi prina\u0161ali znanje o preteklosti. Ljudje niso bili videti kot danes. Razmi\u0161ljali in govorili so druga\u010de. A na koncu je vedno enako: mladim se pripoveduje o \u010dudovitih \u2018novih \u010dasih\u2019, oni pa \u2013 navdu\u0161eni nad oznanili politi\u010dnih impresarijev, samopromotorjev in dobi\u010dkarjev \u2013 za\u010dnejo verjeti, da imajo zdaj resni\u010dno prilo\u017enost: kon\u010dno je pri\u0161el njihov \u010das, svet jih potrebuje. Gotovo \u2013 kot hrano za topove. Za seboj imajo no\u010dno moro vojne, pred seboj pa \u017ee naslednjo vojno. \/\u2026\/ Film, posnet po vrhunski literaturi \u2013 roman je bil avantgarden \u017ee takrat in \u0161e vedno je \u2013, bi moral trajati toliko \u010dasa, kolikor potrebujemo za branje knjige. Sku\u0161al sem se pribli\u017eati temu na\u010delu, \u017eelel sem, da bi gledalec za\u010dutil jezik romana, jezik tega izjemnega avtorja. Jezik je bil zame skoraj pomembnej\u0161i od podob. Ne, neumnost, oboje je bilo enako pomembno. Besede in podobe sem sku\u0161al uravnote\u017eiti. K\u00e4stnerjevo pisanje \u2013 njegova sijajna ironija, ne\u017ena lirika, dobra mera grenkobe \u2013 zahteva dva pripovedna glasova \/\u2026\/, da bi lahko izrazili vso paleto \u010dustev, ki jo skriva v sebi. In ker je v tistem \u010dasu poleg voja\u0161kih bitk divjala tudi bitka spolov, sta morala to biti na koncu mo\u0161ki in \u017eenski glas. \/…\/ \u017divimo v weimarskem letu 2021. Vojno mnenj v politiki in dru\u017ebi poganja skoraj izklju\u010dno sovra\u0161tvo \u2013 v nekaterih krogih je umor bolj\u0161e sredstvo kot razprava. Demokracija je v defenzivi in njeni argumenti so \u0161ibki. Turbokapitalisti\u010dne gospodarske strukture so v Nem\u010diji od leta 1990 povsem in odkrito totalitarne. Notranje strukture dr\u017eave so ve\u010dinoma razpadle. Svet gre ponovno k vragu.\u00ab
– Dominik Graf<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>\u010clanek Christopha Huberja ob re\u017eiserjevi retrospektivi v Kinoteki leta 2016:
www.kinoteka.si\/si\/542\/363\/Retrospektiva_Dominik_Graf_zlocin_in_kontrabant.aspx<\/a><\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bb\u2018Veter se obra\u010da.\u2019 <\/em>Te besede, zapisane v poslovilnem pismu mladeni\u010da, naveli\u010danega \u017eivljenja, sestavljajo enega od dveh stavkov, ki lepo povzemata slavno zgodbo, h kateri se v filmu Fabian ali Ko gre vse k vragu<\/strong> vra\u010da Dominik Graf. Drugi stavek vidimo na reklamnem plakatu, ki nas diskretno nagovarja v nekaj prizorih. Na njem zlove\u0161\u010de pi\u0161e: \u2018Nau\u010dite se plavati.\u2019<\/em> \/…\/ Devetdeset let po izidu klasike Ericha K\u00e4stnerja Dominik Graf vdihne Fabianu<\/em> novo \u017eivljenje. Njegov film zdru\u017ei temeljne poteze romana: \u017eivljenjsko mo\u010d in drznost, pa tudi tragi\u010dnost in ob\u010dutek nujnosti. \/…\/ Film pred na\u0161imi o\u010dmi znova o\u017eivi pripovedno in \u010dustveno mo\u010d K\u00e4stnerjeve knjige. Vendar to ni vse. Tako kot izvirnik se je tudi Grafova priredba pojavila v \u010dasu dru\u017ebene negotovosti in politi\u010dnih napetosti. Med gledanjem tega sijajnega in aktualnega filma se tako ve\u010dkrat zalotimo pri razmi\u0161ljanju o na\u0161i sodobnosti \u2013 in vpra\u0161ati se moramo: kaj danes pomeni nau\u010diti se plavati?\u00ab
– Hern\u00e1n D. Caro<\/p>\n

\u00bbGre za trenutek v nem\u0161ki zgodovini, ki smo ga na filmu videli \u017ee ni\u010dkolikokrat \/…\/, vendar veteran Dominik Graf znano temo predstavi na sve\u017e in nadvse vznemirljiv na\u010din \/…\/. \u010ceprav je tudi sam nekak\u0161en strokovnjak za trilerje, tako filmske kot televizijske \/…\/, Graf tu ubere zelo nekonvencionalen pristop ter drzno pre\u010dka meje med realizmom in eksperimentom. \/…\/ Dinami\u010dnost in slogovna pro\u017enost filmu omogo\u010data, da se otrese zadu\u0161ljivih tropov zgodovinske drame.\u00ab
– \u00a0Jonathan Romney, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbFabian<\/strong> je estetsko navdu\u0161ujo\u010d film, ki se odvija kot nekak\u0161en avantgardni jazz. \/…\/ Osemin\u0161estdesetletni re\u017eiser, ki mu \u0161e ni zmanjkalo goriva, ustvari nepredvidljivo, osve\u017eujo\u010de eksperimentalno vizualno izku\u0161njo.\u00ab
– Ryan Lattanzio, Indiewire<\/em><\/p>\n

\u00bbGrafovi filmi so epski in premi\u0161ljeni, v\u010dasih naporni, najpogosteje pa nadvse vznemirljivi. Njegov novi film Fabian ali Ko gre vse k vragu<\/strong> je prav tak\u0161en: svoboden in malce divji, nazob\u010dan na vseh svojih \u0161tevilnih robovih, vratolomen kot hitrost \u017eivljenja, ob\u010dasno nekoliko \u010dezmeren, spet drugi\u010d povsem prevzemajo\u010d.\u00ab
– Daniel Kasman, Notebook<\/em><\/p>\n

\u00bbNem\u0161ka film in televizija pogosto konservativno obravnavata zgodovinsko snov: kakovostna oprema je pomembnej\u0161a od pogumne interpretacije. Nasprotno pa Graf poka\u017ee, kaj lahko film iz [K\u00e4stnerjeve] zgodbe naredi: tri ure, polne hitrih rezov, be\u017enih posnetkov, a tudi zelo zgo\u0161\u010denih, intimnih prizorov. Tri ure vaudevilla in \u0161ova, dekadence in drame. \/…\/ Dominik Graf je ustvaril vzorno knji\u017eno priredbo: pretekli \u010das besedila in sedanjik re\u017eiserjevega pogleda se spretno prepletata. Re\u017eiser najde Berlin poznega weimarskega obdobja v Berlinu sedanjosti. S pogledom na leto 1931 se odmakne od aktualne nem\u0161ke kinematografije. Leto 1931 razume kot kon\u010dno to\u010dko, na kateri lahko leta 2021 zgradi nekaj novega: nem\u0161ki film, ki se spopada z izzivi sodobnosti.\u00ab
– Bert Rebhandl<\/p>\n

\u00bbGrafov film ni le prilika o \u010dasu ali zgodovinska panorama. To je veli\u010dastna, brezupna, do brezupa lepa ljubezenska zgodba.\u00ab
– Elmar Krekeler, Welt<\/em><\/p>\n

\u00bbPrava magija filma ne izhaja iz njegovega glasbenega ritma ali monta\u017ee zgodovinskih in sodobnih prvin, pa\u010d pa iz Grafove tanko\u010dutne umetni\u0161ke inscenacije. U\u017eitek v igri nas znova spomni, da v zgodovini nem\u0161kega filma vendarle obstaja kontinuiteta \u2013 vrhunski igralci in igralke. Obisk filmskega studia ni zaman osrednji prizor filma. Graf slavi svoj poklic s podobnim zanosom, kot so to v \u0161estdesetih letih po\u010deli \u0161tevilni francoski novovalovski filmi \/\u2026\/.\u00ab
– Daniel Kothenschulte, Frankfurter Rundschau<\/em><\/p>\n

\u00bbLjubezenska zgodba, poklon Berlinu \u2013 in filmu.\u00ab
– Carolin Str\u00f6bele, Die Zeit<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dominik Graf priredi delno avtobiografski avantgardni roman Ericha K\u00e4stnerja iz leta 1931, ki so ga nacisti prepovedali in se\u017egali, v slogovno dovr\u0161eno romanti\u010dno melodramo, pre\u017eeto s tesnobo in razo\u010daranjem mladih v politi\u010dno vse bolj polariziranem svetu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":224536,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/224535"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/224536"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=224535"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}