{"id":2232,"date":"2020-01-03T13:04:58","date_gmt":"2020-01-03T12:04:58","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/lepi-serge\/"},"modified":"2020-01-03T13:33:22","modified_gmt":"2020-01-03T12:33:22","slug":"lepi-serge","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/lepi-serge\/","title":{"rendered":"Lepi Serge"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Zgodba o\u00a0travmati\u010dnem prijateljstvu med \u0161ibkim Sergeom in \u00bbsamaritanskim\u00ab Fran\u00e7oisom, ki tvega svoje \u017eivljenje, da bi pijanega prijatelja pravo\u010dasno pripeljal domov, kjer je njegova \u017eena tik pred porodom.<\/p>\n<p><strong>Lepi Serge<\/strong> velja za enega prvih, v\u00a0dolo\u010denih krogih celo za prvi film francoskega novega vala, saj za dobro leto prehiteva tako Godardov znameniti prvenec <strong>Do zadnjega diha<\/strong> (<strong>\u00c0 bout de souffle<\/strong>, 1959) kot Truffautov film <strong>400\u00a0udarcev<\/strong> (<strong>Les quatre cents coups<\/strong>, 1959). Gre tudi za enega pionirskih primerkov celove\u010dernega igranega neodvisnega filma, saj je Chabrol celoten film financiral z\u00a0dru\u017einskim denarjem.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbTrdno verjamem, da lahko prav s\u00a0pomo\u010djo filmske re\u017eije izrazim natanko tisto, kar \u017eelim. Problem je v\u00a0tem, da se obstoja re\u017eije zavemo le takrat, kadar je ta slaba. Takoj ko lahko vzkliknemo: \u2018Dober kader!\u2019, to pomeni, da je stvar zgre\u0161ena. Seveda poznamo izjeme, ki potrjujejo pravilo, npr. v\u00a0primerih, ko je ob\u010dutenje kadra cilj same filmske re\u017eije, \u010desar pa ne morem re\u010di za moje filme. Tak primer je, denimo, <strong>Dr\u017eavljan Kane<\/strong>, kjer sta ob\u010dutek in produkcija kadra obenem tudi snov samega kadra. Mene zanima nekaj drugega; precej sem se namu\u010dil, da tovrstno razumevanje podob predstavim kot nekaj nepomembnega.\u00ab<\/p>\n<p>\u00bbSem velik ljubitelj Hitchcocka, vendar mislim, da med njegovimi in mojimi filmi ni prevelikih sorodnosti. Oziroma se podobnosti sam ne zavedam, vsaj glede filmske forme ne. Nikoli mi ne bi padlo na misel, da se podvr\u017eem psihoanalizi. Psihoanalitike pa naj kar zanima, o\u00a0\u010dem govorim v\u00a0svojih filmih. To je normalno: psihoanalitik je tukaj zato, da poru\u0161i lastno du\u0161evno ravnovesje v\u00a0dobro svojega klienta.\u00ab<\/p>\n<p>\u00bbFascinira me skrivnostnost \u010dlove\u0161kih bitij, posebej ker ta skrivnostnost ni izmerljiva. Ve\u010d ko ho\u010demo razumeti, manj dejansko razumemo. Vrtoglavica, ki jo ob tem ob\u010dutimo, mi je zelo v\u0161e\u010d. Nagnjen sem k\u00a0raziskovanju, \u010deprav se zavedam, da to nikamor ne pelje. V\u00a0nasprotnem primeru bi bilo \u017eivljenje sramoten kaos. Notranjost \u010dlove\u0161kega uma je nevidna, obdana z\u00a0neprebojnim zidom. Vendar ka\u017ee plavati dalje\u00a0\u2026\u00ab<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Claude Chabrol, rojen v\u00a0Parizu leta 1930\u00a0kot Claude Henri Jean Chabrol, se po diplomi iz knji\u017eevnosti kmalu znajde v\u00a0Bazinovem teoreti\u010dnem kro\u017eku in hitro za\u010dne pisati za Cahiers du cin\u00e9ma, kjer se zbli\u017ea z\u00a0bodo\u010do garnituro francoskega novega vala (Godard, Truffaut, Rivette, Rohmer). Navdihujeta ga Fritz Lang in Alfred Hitchcock, o\u00a0katerem skupaj z\u00a0Ericom Rohmerjem napi\u0161e tudi knjigo. Leta 1956\u00a0osnuje filmsko dru\u017ebo AYIM-films, v\u00a0katere skromni produkciji (ne ve\u010d kot 150.000\u00a0dolarjev) posname film <strong>Lepi Serge<\/strong>, nekak\u0161en idejni (zavra\u010danje napihnjene nacionalne kinematografije in premik fokusa na vsakdanje \u017eivljenje deziluzionirane mladine) ter formalni (neodvisna produkcija, majhni stro\u0161ki in ekipa, realne lokacije in lastne zvezde) manifest novega vala. Vendar Chabrol kmalu zapusti ta obrazec in se poda v\u00a0bolj ustaljene vode komedije, trilerja ter drame. Vseeno pa nadaljuje z\u00a0neizprosno vivisekcijo prosperirajo\u010de francoske bur\u017eoazije \u0161estdesetih let, ki ji ne prizana\u0161a ne s\u00a0prvotne kr\u0161\u010dansko-moralne pozicije ne s\u00a0kasnej\u0161ega postopnega premika na levo. Najbolj\u0161a Chabrolova dela tega tipa so\u00a0\u2013 takoj po prvencu, v\u00a0istem letu posneta\u00a0\u2013 <strong>Dvojni obrat<\/strong> (<strong>\u00c0 double tour<\/strong>, 1959) in <strong>Bratranca<\/strong> (<strong>Les cousins<\/strong>, 1959) ter <strong>Naivna dekleta<\/strong> (<strong>Les bonnes femmes<\/strong>, 1960), po kraj\u0161em kreativno neplodnem obdobju pa \u0161e: lezbi\u010dni <strong>Ko\u0161uti<\/strong> (<strong>Les biches<\/strong>, 1968), zanesljiva <strong>Nezvesta \u017eena<\/strong> (<strong>La femme infid\u00e8le<\/strong>, 1969), <strong>Pogine naj zver<\/strong> (<strong>Que la b\u00eate meure<\/strong>, 1969), briljantni <strong>Mesar<\/strong> (<strong>Le boucher<\/strong>, 1970) ter ostri <strong>Pred mrakom<\/strong> (<strong>Juste avant la nuit<\/strong>, 1971). V\u00a0ve\u010dini teh filmov najdemo Chabrolovo zvezdo in \u017eivljenjsko spremljevalko St\u00e9phanie Audran, pa tudi Michela Bouqueta. Po letu 1974\u00a0koherenca in sve\u017eina Chabrolovega dela nekoliko upadata, avtor pa i\u0161\u010de nove smeri razvoja. Na bolj\u0161e \u010dase spominjata <strong>Violette Nozi\u00e8re<\/strong> (1978) in <strong>Les fant\u00f4mes du chapelier<\/strong> (<strong>Klobu\u010darjeve utvare<\/strong>, 1982), nekdanje mojstrstvo pa znova izka\u017ee s\u00a0filmi <strong>Pi\u0161\u010danec v\u00a0kisu<\/strong> (<strong>Poulet au vinaigre<\/strong>, 1985), <strong>In\u0161pektor Lavardin<\/strong> (<strong>Inspecteur Lavardin<\/strong>, 1986) in <strong>\u017denska zadeva<\/strong> (<strong>Une affaire des femmes<\/strong>, 1989). Fritza Langa se spomni s\u00a0cini\u010dno moderno verzijo <strong>Doktorja M<\/strong> (<strong>Docteur M<\/strong>, 1990), Flauberta pa z\u00a0razko\u0161no adaptacijo <strong>Gospe Bovary<\/strong> (<strong>Madame Bovary<\/strong>, 1991) z\u00a0Isabelle Hupert v\u00a0naslovni vlogi. <strong>Betty<\/strong> (1992), <strong>Pekel<\/strong> (<strong>L&#8217;enfer<\/strong>, 1994) in <strong>Ceremonija<\/strong> (<strong>La c\u00e9r\u00e9monie<\/strong>, 1995) signalizirajo Chabrolov povratek v\u00a0vode malome\u0161\u010danskega trilerja, \u017eanra, v\u00a0katerem avtor pred svojo smrtjo dostavi vsaj \u0161e dve brezhibni mojstrovini\u00a0\u2013 <strong>Hvala za \u010dokolado<\/strong> (<strong>Merci pour le chocolat<\/strong>, 2000) in <strong>Pijani od oblasti<\/strong> (<strong>L&#8217;ivresse du pouvoir<\/strong>, 2006), ki sta predvajani tudi na slovenskih platnih. V\u00a0svoji neverjetno plodni karieri Chabrol skupno posname kar slabih \u0161estdeset celove\u010dernih filmov; med drugim se ga oprime nalepka francoskega Hitchcocka, tudi najve\u010djega hedonista med francoskimi re\u017eiserji (ki bur\u017eoazijo tako ostro in ve\u0161\u010de kritizira natanko zato, ker ji tudi sam pripada). Ko letos septembra umre, pari\u0161ko \u017eupanstvo sporo\u010di, da je umrl \u00bbizjemni francoski cineast, svoboden in drzen, politi\u010dno anga\u017eiran in ploden\u00ab.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>zgodbaZgodba o\u00a0travmati\u010dnem prijateljstvu med \u0161ibkim Sergeom in \u00bbsamaritanskim\u00ab Fran\u00e7oisom, ki tvega svoje \u017eivljenje, da bi pijanega prijatelja pravo\u010dasno pripeljal domov, kjer je njegova \u017eena tik pred porodom. Lepi Serge velja za enega prvih, v\u00a0dolo\u010denih krogih celo za prvi film francoskega novega vala, saj za dobro leto prehiteva tako Godardov znameniti prvenec Do zadnjega diha (\u00c0<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2233,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2232"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2233"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2232"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}