{"id":221032,"date":"2021-09-22T13:52:57","date_gmt":"2021-09-22T11:52:57","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/pokrajine-odpora\/"},"modified":"2021-09-22T13:55:48","modified_gmt":"2021-09-22T11:55:48","slug":"pokrajine-odpora","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/pokrajine-odpora\/","title":{"rendered":"Krajine upora"},"content":{"rendered":"

iz prve roke
<\/strong>\u00bbSem feministi\u010dna, queer in antifa\u0161isti\u010dna umetnica in kulturna delavka. Ena glavnih tem v mojih delih je odnos med spominom in zgodovino. Danes zame to pomeni raziskovanje nara\u0161\u010dajo\u010dega vala fa\u0161izma in radikalizacije razredne dru\u017ebe. Osrednja tema filma je antifa\u0161isti\u010dni odpor, ki je prikazan iz dveh zornih kotov. Glavna perspektiva je Sonjina \u017eivljenjska zgodba, ki se za\u010dne sredi vzpona fa\u0161izma v Evropi tridesetih let. Sonja je izredno sugestivna pripovedovalka \/\u2026\/. Odpelje nas neposredno v vzdu\u0161je in miselnost \u010dasa, ki je spro\u017eil odpor proti fa\u0161izmu. Druga pa je sodobna perspektiva, perspektiva naju dveh: scenaristk Marte Popivoda in Ane Vujanovi\u0107, beograjskega queer para in levi\u010darskih aktivistk, ki sva emigrirali v Berlin. Sonjo sva obiskovali in intervjuvali ve\u010d kot deset let ter njeno zgodbo soo\u010dali z lastnimi izku\u0161njami z nara\u0161\u010dajo\u010dim fa\u0161izmom v dana\u0161nji Evropi. \/\u2026\/ Krajine upora<\/strong> so nastale kot alternativni spomenik Sonji in \u0161tevilnim drugim neznanim junakom antifa\u0161isti\u010dnega boja. Pomembno pa je poudariti, da Sonja za naju ni monolitna, brezspolna junakinja, kakr\u0161ne poznamo iz uradne zgodovine. Najin filmski spomenik je \u010dustven in kontemplativen. To je \u2018\u017eenski obraz vojne\u2019.\u00ab
– Marta Popivoda<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Marta Popivoda v svojih filmskih in video delih raziskuje razmerje med spominom in zgodovino, med kolektivnim in individualnim ter med ideologijo in vsakodnevnim \u017eivljenjem, s posebnim poudarkom na antifa\u0161isti\u010dnih in feministi\u010dnih potencialih jugoslovanskega socialisti\u010dnega projekta. Njen prvi celove\u010derni dokumentarec Jugoslavija, kako je ideologija premikala na\u0161e kolektivno telo<\/strong> (Yugoslavia: How Ideology Moved Our Collective Body) je bil leta 2013 premierno prikazan na Berlinalu, ogledali smo si ga lahko tudi v Slovenski kinoteki, danes pa je del stalne zbirke newyor\u0161kega Muzeja moderne umetnosti MoMA. Dela Marte Popivoda so bila prikazana tudi v drugih pomembnih muzejih in galerijah, kot so Tate Modern v Londonu, MAXXI v Rimu, M HKA v Antwerpnu in +MSUM v Ljubljani. Leta 2018 je za Slovensko mladinsko gledali\u0161\u010de skupaj z Ano Vujanovi\u0107, soscenaristko Krajin upora<\/strong>, re\u017eirala predstavo Krajine svobode<\/em>, zgodbo o treh partizankah iz druge svetovne vojne, med katerimi je bila tudi Sonja Vujanovi\u0107, protagonistka pri\u010dujo\u010dega filma in Anina babica.<\/p>\n

Marta Popivoda je prejemnica presti\u017ene nagrade Akademije umetnosti v Berlinu in nagrade galerije Edith-Russ-Haus za mlado medijsko umetnico.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbKrajine upora <\/strong>so tako izjemne zato, ker antifa\u0161isti\u010dni odpor uspe\u0161no prika\u017eejo kot izraz ljubezni. Dana\u0161nji mediji sodobna protifa\u0161isti\u010dna gibanja pogosto demonizirajo kot nasilna in polna sovra\u0161tva. Toda v Krajinah upora <\/strong>se za gonilno silo izka\u017ee prav ljubezen, najbolj otipljivo izra\u017eena v razmerju med tremi \u017eenskami, ki so posnele film. Ljubezen je tista, ki ustvari prostor za \u017ealost. Ko Sonja opisuje trenutek, ko je izvedela za smrt svojega prvega mo\u017ea, se spomni besed starej\u0161ega tovari\u0161a: \u2018Jo\u010di, otrok moj, jo\u010di, la\u017eje ti bo.\u2019 A tu je \u0161e ena vrsta ljubezni; tista, ki ljudi povezuje in navdihuje, da se borijo za skupne ideale, ne glede na to, kako brezupna se zdi situacija. \u010ceprav se oziramo v eno najtemnej\u0161ih poglavij zgodovine in ga opazujemo z vidika mra\u010dnega obdobja, v katerem \u017eivimo, se Krajine upora <\/strong>izka\u017eejo za delo, polno iskrenega upanja. Ana in Marta uspe\u0161no opravita svoje poslanstvo in ustvarita spomenik, vreden njune tovari\u0161ice.\u00ab
– Cathy Brennan, Sight & Sound<\/p>\n

\u00bbMogo\u010den spomenik \u010dlove\u0161kem duhu \/…\/ Sonjina sposobnost spominjanja je osupljiva, njeni opisi pronicljivi in slikoviti, gore\u010dnost pa navdihujo\u010da. A \u010deprav bi bilo pri\u010devanje zanimivo poslu\u0161ati celo na radiu, uspejo re\u017eiserka in njeni spretni sodelavci u\u010dinek \u0161e pove\u010dati z oblikovanjem subtilno var\u010dnega filmskega okvirja. \/…\/ Rezultat je nesentimentalen, a izjemno ganljiv film.\u00ab
– Neil Young, Screen Daily<\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ ne razkriva le zgodovine \u017eenskih bork za svobodo, temve\u010d spro\u017ea vpra\u0161anja o fa\u0161isti\u010dnem odporu v enaindvajsetem stoletju.\u00ab
– Danel Kasman, Notebook<\/p>\n

\u00bbKrajine upora <\/strong>\/…\/ Marte Popivoda so pravi biser; s holokavstom navdihnjeni dokumentarec, ki v spomin prikli\u010de abstraktno senzibilnost filma Globina dva<\/strong> Ognjena Glavoni\u0107a.\u00ab
– Simon Popek<\/p>\n

\u00bbNavdihujo\u010de delo srbske re\u017eiserke Marte Popivoda pove\u017ee dve razli\u010dni zgodovinski obdobji, ki pa imata istega sovra\u017enika: fa\u0161izem. \/…\/ Navdihujo\u010de je videti, da je pristni komunisti\u010dni duh, ki je odprt in strpen (v nasprotju s svojimi totalitarnimi mutacijami) in ki postavlja \u010dlove\u010dnost pred ideologijo ali narodno pripadnost, \u0161e vedno \u017eiv. Po drugi strani pa je zaskrbljujo\u010de dejstvo, da se moramo vedno znova spominjati, kdo so resni\u010dni junaki. A prav zato imamo Marto Popivoda in Ano Vujanovi\u0107 ter \u0161tevilne druge balkanske filmske ustvarjalce, ki ohranjajo plamen, pa \u010deprav jih skorumpirane in egoisti\u010dne vlade lastnih dr\u017eav redno sabotirajo in ozna\u010dujejo za izdajalce.\u00ab
– Vladan Petkovi\u0107, Cineuropa<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sedemindevetdesetletna Sonja Vujanovi\u0107 je bila ena prvih jugoslovanskih partizank in \u010dlanica odporni\u0161kega gibanja v Auschwitzu. Ob poslu\u0161anju Sonjinih zgodb potujemo skozi pokrajine njene revolucionarne mladosti, njeni spomini pa se vse bolj prepletajo z lastnim spopadanjem avtoric filma z nara\u0161\u010dajo\u010dim fa\u0161izmom v sodobni Evropi. Film je bil premierno prikazan na festivalu v Rotterdamu in je prejel nagrado za najbolj\u0161i dokumentarec v Sarajevu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":224533,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/221032"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/224533"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=221032"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}