{"id":220852,"date":"2022-01-14T11:55:44","date_gmt":"2022-01-14T10:55:44","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/moz-ki-je-prodal-svojo-kozo\/"},"modified":"2022-01-14T12:02:07","modified_gmt":"2022-01-14T11:02:07","slug":"moz-ki-je-prodal-svojo-kozo","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/moz-ki-je-prodal-svojo-kozo\/","title":{"rendered":"Mo\u017e, ki je prodal svojo ko\u017eo"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Da bi lahko odpotoval v Evropo in se ponovno zdru\u017eil z ljubeznijo svojega \u017eivljenja, mlad sirski begunec privoli, da mu slavni in provokativni umetnik na hrbet tetovira podobo \u0161engenske vize in ga tako spremeni v presti\u017eno umetni\u0161ko delo.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbZamisel za Mo\u017ea, ki je prodal svojo ko\u017eo<\/strong> se mi je porodila leta 2012: v pari\u0161kem Louvru, kjer je imel retrospektivo belgijski umetnik Wim Delvoye \/…\/, sem videla delo Tim<\/em> (2006\u20132008); na fotelju sede\u010dega mo\u0161kega z umetnikovo tetova\u017eo na hrbtu. Nenavadna in transgresivna podoba me vse odtlej ni zapustila. \/…\/ V filmu se sre\u010data dva svetova: svet sodobne umetnosti in svet beguncev: dva zaprta svetova, v katerih vladajo povsem razli\u010dni zakoni. Na eni strani imamo elitisti\u010dni svet, kjer je klju\u010dna beseda svoboda, na drugi strani pa svet pre\u017eivetja, ki je pod vplivom aktualnih dogodkov in kjer \u017eivljenje zaznamuje odsotnost izbire. Film s soo\u010denjem dveh svetov ponuja razmislek o svobodi. Ko begunec Sam sre\u010da umetnika Jeffreyja, mu ta re\u010de: \u2018Rodil si se na pravi strani sveta.\u2019 \/\u2026\/ Kljub vsem razpravam o enakosti in \u010dlovekovih pravicah zaradi vse bolj zapletenih zgodovinskih in geopoliti\u010dnih okoli\u0161\u010din ljudi neizogibno delimo na dve vrsti: privilegirane in preklete. Film prikazuje faustovsko pogodbo med privilegiranim in prekletim. Ko Sam Ali v odsotnosti izbire privoli, da bo hrbet prodal hudi\u010du, skozi neobi\u010dajna vrata vstopi v elitisti\u010dno in hiperkodirano okolje sodobne umetnosti. Njegov na videz naivni in neizobra\u017eeni pogled nam ta svet poka\u017ee iz druga\u010dnega zornega kota, kot nam ga obi\u010dajno ponuja kulturni establi\u0161ment. \u010cloveka, ki je ponosen in pokon\u010den kot Sam, lahko dejstvo, da je postal predmet, spravi ob pamet. Razstavljajo ga, prodajajo ter porivajo sem in tja. Soo\u010den z nenavadno usodo in v prime\u017eu srce parajo\u010dega notranjega konflikta si posku\u0161a vrniti dostojanstvo in svobodo. \/\u2026\/ V prvem odzivu na Mo\u017ea, ki je prodal svojo ko\u017eo<\/strong> je bila beseda, ki sem jo kasneje \u0161e ve\u010dkrat sli\u0161ala: \u2018nepri\u010dakovano\u2019. Zame kot tunizijsko re\u017eiserko je bilo nenavadno, da o sodobni umetnosti in beguncih v Evropi pripovedujem skozi barvito vizualno alegorijo. A scenarist ali re\u017eiser mora znati razmi\u0161ljati zunaj okvirov lastne identitete. Med pisanjem in re\u017eiranjem sem morala tudi sama postati sirski begunec, sodobni umetnik, mednarodno priznani galerist in mlado dekle, ujeto v past zakona. Ta druga\u010dnost, ta \u017eelja po raziskovanju, mi je omogo\u010dila, da sem ustvarila nekaj nepri\u010dakovanega.\u00ab
– Kaouther Ben Hania<\/p>\n

portret avtorice
<\/strong>Kaouther Ben Hania je diplomirala iz re\u017eije v Tuniziji, \u0161tudij pa nadaljevala na pari\u0161ki filmski \u0161oli La\u00a0F\u00e9mis in na Sorboni. Njen prej\u0161nji film Lepotica in zveri<\/strong> (Aala Kaf Ifrit) je bil leta 2017 premierno prikazan v uradnem izboru canske sekcije Posebni pogled, kjer je prejel nagrado za najbolj\u0161i zvok.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbSpretnost, s katero re\u017eiserka v koherentno celoto zme\u0161a tako nepri\u010dakovane in razli\u010dne sestavine \u2013 politi\u010dne in osebne, moralne in trendovske \u2013, je prav zares navdu\u0161ujo\u010da. \/…\/ \u010ce vse skupaj ne bi bilo tako \u017ealostno in zaskrbljujo\u010de \u2013 tako v politi\u010dnem kot v moralnem smislu \u2013, bi bil lahko zadnji del filma huronsko sme\u0161en. V vsakem primeru pa si konca ne \u017eelite izvedeti vnaprej \u2013 ne morete si ga zamisliti, res si ga ne morete. Pred nami je torej nadvse izviren film drznih ustvarjalcev, umetnikov v majhni severnoafri\u0161ki filmski industriji, ki nikoli ni pritegovala ve\u010dje pozornosti. Toda Kaouther Ben Hania in njena ekipa so ustvarili nekaj resni\u010dno sve\u017eega in dinami\u010dnega. Film kljub nezgre\u0161ljivo bli\u017enjevzhodnemu zna\u010daju s svojimi premo\u017enimi liki in presti\u017enimi prizori\u0161\u010di hkrati deluje zelo evropsko. O njegovih ustvarjalcih bi bilo nedvomno treba sli\u0161ati ve\u010d.\u00ab
– Todd McCarthy, Deadline<\/em><\/p>\n

\u00bbMo\u017e, ki je prodal svojo ko\u017eo<\/strong> je igriva, pronicljiva, v\u010dasih tematsko prenatrpana sestavljanka, pa tudi resni\u010dno divja pustolov\u0161\u010dina. Od vznesene ljubezenske izpovedi na natrpanem vlaku preko prismojenega plesnega prizora v igralnici pa do \u0161tevilnih \u0161al na ra\u010dun snobizma v svetu umetnosti \u2013 film je poln nepozabnih trenutkov.\u00ab
– Sarah Ward, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce se v tem stoletju kak\u0161ni zgodbi resni\u010dno ni mo\u010d izogniti, je to zagotovo priseljevanje. Tema je ustvarila toliko novic, knjig, filmov in televizijskih oddaj, da bi \u010dlovek moral imeti zares veliko domi\u0161ljije, \u010de bi jo hotel prikazati s sve\u017eega zornega kota. Prav zato me je tako presenetil in navdu\u0161il Mo\u017e, ki je prodal svojo ko\u017eo<\/strong>; sme\u0161en, ganljiv in neprizanesljiv film, ki je prejel nominacijo za oskarja v kategoriji najbolj\u0161i mednarodni celove\u010derec. Tunizijska scenaristka in re\u017eiserka Kaouther Ben Hania je prepletla satiro in humano politi\u010dno zavest ter ustvarila edinstveno pravljico o umetnosti, privilegijih, svobodi in identiteti.\u00ab
– John Powers, NPR<\/em><\/p>\n

\u00bbNeusmiljeno oko re\u017eiserke navdu\u0161ujo\u010de razgali feti\u0161izacijo bli\u017enjevzhodne bole\u010dine, hinavsko povezanost avantgarde z oblastjo ter te\u017eaven odnos evropske umetnosti do ustvarjanja podob in objektifikacije. Kaouther Ben Hania neustra\u0161no in prostodu\u0161no odgovarja na arogantni pogled Zahoda ter namesto reciklirane zgodbe o \u017ertvah in travmah ponudi jedko satiro; ta evropsko komodifikacijo begunske krize slika kot svet samov\u0161e\u010dnih zbirateljev in kritikov, ki si ne znajo predstavljati politi\u010dnega udejstvovanja onkraj lastnega ustvarjalnega eksperimentiranja. V sredi\u0161\u010du vsega tega je Sam, ki se z ironi\u010dnim kljubovanjem na vsakem koraku upira njihovemu nadzoru \/…\/. Zavestno zahodnja\u0161ko izkori\u0161\u010danje Bli\u017enjega vzhoda je bilo redko tako drzno prikazano \u2013 ali pa tako o\u010darljivo zasmehovano.\u00ab
– Anahit Behrooz, The Skinny<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, ki se ukvarja z resnimi politi\u010dnimi in dru\u017ebenimi vpra\u0161anji, kot so stiske beguncev, narava umetnosti in izkori\u0161\u010danja ter razli\u010dni odtenki samosovra\u0161tva, pogosto pre\u017eema zlove\u0161\u010de in mra\u010dno vzdu\u0161je. Vendar pa se kon\u010da v presenetljivo lahkotnih tonih \u2013 in to nikakor ni nepomembno. Svet je poln dobrih umetni\u0161kih filmov, ki nas brez potrebe trpin\u010dijo, toda Mo\u017e, ki je prodal svojo ko\u017eo<\/strong> \/…\/ ni eden izmed njih.\u00ab
– Stephanie Zacharek, Time<\/em><\/p>\n

\u00bbMo\u017e, ki je prodal svojo ko\u017eo<\/strong>, satira o elitisti\u010dnih in manipulativnih umetni\u0161kih krogih ter kritika ne\u010dlove\u0161ke brezbri\u017enosti do mednarodne begunske krize, domiselno preplete na videz nepovezani temi. \/…\/ Za zlove\u0161\u010dim naslovom se skriva povsem dostopen (\u010de ne celo malce prera\u010dunljiv) film o strastnem in iznajdljivem sirskem beguncu, ki je v te\u017ekih okoli\u0161\u010dinah pripravljen iti do skrajnosti, da bi se ponovno zdru\u017eil z ljubeznijo svojega \u017eivljenja.\u00ab
– Tomris Laffly, RogerEbert.com<\/em><\/p>\n

\u00bbMo\u017e, ki je prodal svojo ko\u017eo<\/strong>, tunizijska farsa, ki izgleda kot resnica Ostlundovega Kvadrata<\/strong>, je lucidna, cini\u010dna, humanitarna klofuta tako evropski politiki, ki od beguncev in migrantov pri\u010dakuje, da se bodo prostituirali, kot \u201cso\u010dutnim\u201d liberalnim elitam, ki od beguncev in migrantov pri\u010dakujejo, da bodo s svojim trpljenjem legitimirali njihove \u201cvzvi\u0161ene\u201d projekte – kot da begunci trpijo za njihov umetni\u0161ki navdih. In kot da imajo sami ekskluzivno pravico do izkori\u0161\u010danja tega trpljenja. ZA+\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tunizijska re\u017eiserka z veliko igrivosti, drznosti in trpkega humorja soo\u010di dva povsem razli\u010dna svetova: svet sodobne umetnosti in svet beguncev. Nominacija za oskarja v kategoriji najbolj\u0161i mednarodni film in nagrada za najbolj\u0161ega igralca v sekciji Obzorja Bene\u0161kega filmskega festivala.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":224459,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/220852"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/224459"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=220852"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}