{"id":220632,"date":"2026-05-07T08:38:50","date_gmt":"2026-05-07T06:38:50","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/tri-nadstropja\/"},"modified":"2026-05-07T08:48:45","modified_gmt":"2026-05-07T06:48:45","slug":"tri-nadstropja","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/tri-nadstropja\/","title":{"rendered":"Tri nadstropja"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Ve\u010dstanovanjska hi\u0161a v Rimu. Lucia, ki \u017eivi v pritli\u010dju, vse bolj mu\u010dijo dvomi o tem, kaj se je v resnici zgodilo tiste no\u010di, ko se je njegova sedemletna h\u010derka izgubila v parku z ostarelim sosedom. V stanovanju nad njim se Monica, ki je ravno povila deklico, bori z osamljenostjo ter stopa po tanki meji med resnico in domi\u0161ljijo. Dora in Vittorio, oba sodnika, \u017eivita v najvi\u0161jem nadstropju s sinom Andreo. Neke no\u010di se Andrea pred hi\u0161o pijan zaleti v \u017eensko in jo ubije …<\/p>\n

Nanni Moretti se v razburkani pripovedi o treh dru\u017einah, \u017eive\u010dih v isti zgradbi, dotakne tem, kot so krivda in pravica, star\u0161evska odgovornost ter neizbrisne posledice na\u0161ih odlo\u010ditev. Film, posnet po izraelski knji\u017eni uspe\u0161nici, je prvo re\u017eiserjevo delo, ki ne temelji na njegovi izvirni zgodbi. Svetovna premiera na festivalu v Cannesu.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbDanes se veliko razpravlja o okoljski dedi\u0161\u010dini, ki jo bomo zapustili svojim otrokom, malo pa se govori o tem, kaj jim bomo zapustili v eti\u010dnem in moralnem smislu. Vsaka na\u0161a poteza, tudi v zasebnosti na\u0161ih domov, ima posledice, ki bodo vplivale na prihodnje generacije. Tisto, kar zapu\u0161\u010damo svojim otrokom, so na\u0161a dejanja \u2013 tega se mora zavedati vsakdo izmed nas in vsi moramo prevzeti svojo odgovornost.<\/p>\n

Tri nadstropja<\/strong> govorijo o na\u0161i te\u017enji, da \u017eivimo izolirano \u017eivljenje, da se odtujimo od skupnosti. Ne le da skupnosti ne vidimo ve\u010d, mislimo celo, da lahko pre\u017eivimo brez nje. Vendar pa nam zgodbe likov v filmu ka\u017eejo, kako zelo si vsi prizadevamo, da bi se po\u010dutili del skupnosti. Film je povabilo, da se odpremo zunanjemu svetu, ki polni na\u0161e ulice, onkraj na\u0161ih domov. Le od nas je odvisno, ali se bomo spet zaprli v eno od teh treh nadstropij.\u00ab
– Nanni Moretti<\/p>\n

\u00bbRomana nisem napisal v lu\u010di pandemije covid-19, \u010dudovita filmska razli\u010dica Nannija Morettija Tri nadstropja<\/strong> pa je bila posneta, zmontirana in pripravljena za distribucijo, \u0161e preden so izrazi kot lockdown<\/em>, socialno distanciranje<\/em> in izolacija<\/em> postali del na\u0161ega vsakdanjika. Pa vendar: ko sem film videl prvi\u010d, sem takoj pomislil, da je njegovo prikazovanje na festivalu v Cannesu leta 2021 pri\u0161lo ob resni\u010dno pravem \u010dasu. Leto in pol, ko smo bili prisiljeni vzdr\u017eevati razdaljo, na silo lo\u010deni od star\u0161ev in prijateljev, se je zdelo kot neskon\u010dnost. Tri nadstropja<\/strong> nas opomnijo, kako dragoceni in hkrati zahtevni so tesni med\u010dlove\u0161ki odnosi, naj gre za par, star\u0161e in otroke ali pa sosede. \/…\/ Ko se je odvrtela zaklju\u010dna \u0161pica, sem pomislil: re\u017eiser, scenaristi in igralci se niso ustra\u0161ili. Pogledali so globoko v najtemnej\u0161e koti\u010dke du\u0161e in jih razsvetlili s \u010darobno mo\u010djo filma. Je morda v\u010dasih bolje, da otrok prekine odnose s star\u0161i? Kako bi se \u017eenska odzvala, \u010de bi jo mo\u017e prisilil izbrati med njim in njunim otrokom? Kje je tanka meja med zdravo star\u0161evsko skrbjo in bolestno obsedenostjo? Kaj skrivajo sosedje za zaprtimi vrati? In kaj bi storili, \u010de bi se v na\u0161em domu prikazala \u010drna vrana in ne bi hotela oditi? Film na ta vpra\u0161anja ne ponuja jasnih odgovorov. Po\u0161teno umetni\u0161ko delo pravzaprav nikoli ne daje odgovorov, temve\u010d le odpira nova vpra\u0161anja.<\/p>\n

Pred desetimi leti sem v svojem majhnem studiu v Izraelu napisal knjigo \/…\/ s tremi lo\u010denimi izpovedmi treh osamljenih gre\u0161nikov, ki so \u017eiveli v isti stavbi, a se niso zavedali trpljenja svojih sosedov. Film to osamljenost odpravi, ko \u017eivljenja likov medsebojno preplete. Dovoli jim, da drug drugega ranijo in pozdravijo, da zamerijo in odpustijo. Opominja nas, da je na\u0161a sre\u010da vedno povezana s sre\u010do drugih. V teh te\u017ekih \u010dasih je zelo pomembno, da se tega zavedamo.\u00ab
– Eshkol Nevo<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Italijanski re\u017eiser Nanni Moretti se je rodil leta 1953 v Brunicu. V mladosti se je poleg filma predajal predvsem vaterpolu ter se kot militantni \u010dlan zunajparlamentarne levice \u017ee zgodaj vklju\u010dil v politi\u010dno \u017eivljenje. Leta 1976 je na super osmi\u010dko posnel svoj prvi celove\u010derec s pomenljivim naslovom\u00a0Jaz sem samozadosten\u00a0<\/strong>(Io sono un autarchico),\u00a0v katerem se prvi\u010d pojavi Michele Apicella, avtorjev filmski alter-ego, ki ga vedno tudi sam odigra. Njegov drugi celove\u010derec\u00a0Ecce Bombo<\/strong>\u00a0je bil leta 1978 povabljen v tekmovalni program festivala v Cannesu. Mednarodni filmski kritiki so v Morettiju kmalu prepoznali enega najobetavnej\u0161ih mladih italijanskih re\u017eiserjev. Njegova dela, katerih ironi\u010dna ost je naperjena predvsem proti sodobni italijanski dru\u017ebi, so prejela \u0161tevilne nagrade na festivalih po vsem svetu.\u00a0Sladke sanje\u00a0<\/strong>(Sogni d\u2019oro) so na bene\u0161kem festivalu leta 1981 prejele posebno nagrado \u017eirije,\u00a0Ma\u0161a je kon\u010dana<\/strong>\u00a0(La messa \u00e8 finita) pa srebrnega medveda v Berlinu leta 1986. V devetdesetih letih je do\u017eivel svoj ustvarjalni vrhunec s filmom\u00a0Dragi dnevnik <\/strong>(Caro diario, 1993), ki mu je prinesel nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo v Cannesu. Leta 1998 je v tekmovalnem sporedu festivala premierno predstavil\u00a0April\u00a0<\/strong>(Aprile), tri leta kasneje pa je za psiholo\u0161ko dramo\u00a0Sinova soba<\/strong>\u00a0(La stanza del figlio, 2001) prejel zlato palmo. V canskem tekmovalnem programu so bili prikazani tudi vsi Morettijevi naslednji igrani celove\u010derci: politi\u010dna satira o italijanskem premieru Berlusconiju Aligator<\/strong>\u00a0(Il caimano, 2006), Habemus Papam: imamo pape\u017ea<\/strong>\u00a0(Habemus Papam, 2011) z Michelom Piccolijem v glavni vlogi, avtobiografsko navdahnjena Moja mama<\/strong> (Mia madre, 2015) ter najnovej\u0161i Tri nadstropja<\/strong>.<\/p>\n

Nanni Moretti se poleg re\u017eiranja, pisanja scenarijev in igranja ukvarja tudi s produkcijo in distribucijo ter vodenjem svojega rimskega kinematografa Nuovo Sacher. V Sloveniji smo si njegove filme lahko ogledali v retrospektivi Slovenske kinoteke leta 1996, na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu Liffe ter na rednem sporedu Kinodvora.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbPrvi vtis, ki ga film Nannija Morettija zapusti gledalcu, je zbeganost. Re\u017eiser nas popelje v nenavaden svet, katerega pomen se razkriva le postopoma, zato dobro polovico filma tvegamo, da projektu nikoli ne bomo pri\u0161li do dna. Dokler se ne zavemo, da nam na videz hladni in nedostopni film, ki je na premieri [v Cannesu] po\u017eel stoje\u010de ovacije z enajstminutnim aplavzom, z veliko pronicljivosti in iskrenosti govori o na\u0161i sedanjosti. \/…\/ Film, kon\u010dan pred dvema letoma, je po covidu dobil nov pomen. Zdi se, da ta \u017eivljenja brez \u017eivljenja, te monade, \u017eive\u010de v limbu stanovanjskega kompleksa, s pomo\u010djo nekak\u0161nega \u010dasovnega kratkega stika dobijo pomen ravno skozi tisto, kar trenutno do\u017eivljamo; kot da gre za \u0161e eno morettijevsko slutnjo \u2013 \u010deprav bolj subtilno in univerzalno \u2013 po tistih iz Rde\u010de parabole<\/strong> (Palombella rossa) o koncu Italijanske komunisti\u010dne partije ali Habemus Papam: imamo pape\u017ea<\/strong> o Vatikanu. \/…\/ Tri nadstropja<\/strong> so tudi film o hinavskih in ozkosr\u010dnih mo\u0161kih \u2013 in Moretti \u0161e nikoli ni bil tako krut, pa tudi ne usmiljen. Kot nekak\u0161en sodnik, veliko prizanesljivej\u0161i od tistega, ki ga igra v filmu, svojim likom odpusti, vendar jih ne oprosti. Morda pa bodo te duhove re\u0161ile nove generacije, otroci, mladi: njihovi pogledi, prisotnost, poslavljanje. Moretti ho\u010de verjeti, da lahko dotik teh otrok odrasle zbudi iz uroka, zaradi katerega so, kot bi rekel pesnik, \u2018hollow men\u2019, votli ljudje. Moralni nauk filma so besede Margherite Buy, ki ob pogledu na stavbo, v kateri je \u017eivela, sama pri sebi tiho re\u010de: \u2018Zakaj se mi po tridesetih letih ta kraj nenadoma zdi tako \u017ealosten? Najraje bi potrkala na vsa vrata in zaklicala: Zbudite se! Svet je vendar ve\u010dji od te hi\u0161e!\u2019<\/em>\u00ab
– Emiliano Morreale,\u00a0La Repubblica<\/em><\/p>\n

\u00bbNajnovej\u0161e delo Nannija Morettija, predstavljeno v uradnem tekmovalnem programu, je bilo med najte\u017eje pri\u010dakovanimi filmi festivala [v Cannesu], trenutno pa tudi tisto, za katero se zdi, da je povzro\u010dilo najve\u010d razo\u010daranja. Govorice na La Croisette v\u010deraj popoldne kar niso potihnile, potem pa je zavr\u0161alo \u0161e na dru\u017eabnih omre\u017ejih: Moretti ni ve\u010d tisto, kar je bil; Tri nadstropja<\/strong> so le slab televizijski film … A resnica je povsem druga\u010dna \/…\/. Film opazuje postopno propadanje togega in zadu\u0161ljivega malome\u0161\u010danskega sveta, ne da bi ga obsojal ali iz njega delal kakr\u0161enkoli simbol (\u010deprav bodo ljubitelji udobnih posplo\u0161evanj v hi\u0161i zagotovo videli alegorijo Italije ali Evrope). \/…\/ \u2018Kam je torej izginil jezni in nepopustljivi Moretti iz preteklosti?\u2019<\/em> se spra\u0161ujejo razo\u010daranci. Ves je v pogledu, s katerim opazuje ta mali razpadajo\u010di svet; pogledu, ki je oster, a nikoli krut, so\u010duten, a brez patosa. Tri nadstropja <\/strong>so povsem brez humorja in portret, ki ga slikajo, bi lahko bil mra\u010den, saj se zdi, da tu nih\u010de nikogar zares ne razume ali resni\u010dno ljubi. A ni\u010d ni nespremenljivo ali dokon\u010dno \u2013 s hitrostjo mizanscene film ves \u010das ohranja vitalno gibanje. Film se s skrajnim klasicizmom in var\u010dnostjo, s katero se zgodba odvija kljub \u0161tevilnim preobratom, navezuje na tradicijo italijanske melodrame, katere najznamenitej\u0161a predstavnika sta bila v petdesetih letih Raffaello Matarazzo in Vittorio Cottafavi. Z enakim posmehom kot onadva se mora zdaj soo\u010dati Moretti, ki se bolj kot kdaj prej izogiba formalnim prijemom, auteuristi\u010dnim u\u010dinkom in enozna\u010dnim sporo\u010dilom, da bi nastopil kot zagovornik vseh svojih likov in se tako v celoti postavil v slu\u017ebo zgodbe. Nikoli ne verjemite govoricam iz Cannesa: Nanni je v vrhunski formi.\u00ab
– Marcos Uzal, Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n

\u00bbTri nadstropja<\/strong> se izka\u017eejo za trezno, na vsakr\u0161no izumetni\u010denost alergi\u010dno delo, ki nas vrne v obmo\u010dje filmov Moja mama<\/strong> in Habemus Papam<\/strong> ter bolj oddaljene Sinove sobe<\/strong>. Govorimo o filmih, ki se osredoto\u010dajo na diskretno opazovanje vsakdanjih stisk svojih junakov. \/…\/ Moretti z ob\u010dudovanja vredno formalno in dramatur\u0161ko var\u010dnostjo posname film, ki \/…\/ z razoro\u017eujo\u010do \u010dlove\u010dnostjo obravnava tako razli\u010dne in univerzalne teme, kot so strahovi star\u0161evstva, bole\u010dina ob odsotnosti ljubljene osebe, zmeda ob vstopu v odraslost in soo\u010danje z umrljivostjo. \/\u2026\/ Ob ogledu Treh nadstropij<\/strong> sem se podpisani spomnil na filme, kot so Street Scene<\/strong>, Kratke zgodbe<\/strong> (Short Cuts) in En, dva<\/strong> (Yi yi). \u010ceprav se na prvi pogled zdi, da je Morettijev podvig skromnej\u0161i od dose\u017ekov Kinga Vidorja, Roberta Altmana in Edwarda Yanga, pa si Italijan z omenjenimi avtorji deli \u017eeljo po opazovanju radosti in tegob \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja, izkazujo\u010d veliko spo\u0161tovanje do svojih likov.\u00ab
– Manu Y\u00e1\u00f1ez, Fotogramas<\/em><\/p>\n

\u00bbV filmu so star\u0161i, sinovi, h\u010dere, novorojen\u010dki, deklice, mladoletnice ter odrasli, ki du\u0161ijo s svojo ljubeznijo, obsojajo s svojimi sodbami, zapu\u0161\u010dajo s svojim strahom: to je \u010dlove\u0161ka komedija, iz katere pa je dih \u017eivljenja pregnan in v kateri se \u010dlove\u0161ki zakon \u2013 tisti, ki ga pi\u0161e dr\u017eava, in tihi zakon konvencij \u2013 groze\u010de dviga nad vsemi liki, neusmiljen ali pa prizanesljiv po merilih, ki jih ne more nih\u010de nadzorovati. Odrasli so v osamljenosti bivanja pozvani, da izstopijo iz sence lastnega pogleda in nosijo breme vzgoje, dajejo toplino in za\u0161\u010dito, izstopijo iz obmo\u010dja svojega ega in zgradijo dru\u017eino, skupnost. \/\u2026\/ V filmu Tri nadstropja<\/strong> je razgaljena celotna Morettijeva umetnost, ki se brez filtra re\u017eiserjeve osebnosti \u2013 ta je vajen ostati blizu svojemu filmu, ga pre\u017eemati s trenutki, v katerih tr\u010dita fikcija zgodbe in resni\u010dnost javne osebnosti \u2013 zatika in opoteka. Namenoma ali ne, med trenutki velike intenzivnosti \/…\/ in drugimi, bolj nerodnimi \/…\/, v filmu ni \u017eivljenja, prostor in \u010das pa sta jasno lo\u010deni dimenziji. Racionalna misel prevlada nad impulzi in \u017eeljami: za Morettija je smisel filmske umetnosti danes ravno v tem. Tri nadstropja<\/strong> \/…\/ so utele\u0161enje vseh njegovih no\u010dnih mor \u2013 konec koncev pa morda tudi njegovih upov.\u00ab
– Roberto Manassero, Cineforum<\/em><\/p>\n

\u00bbVes \u010das vstajamo in padamo, pri tem pa vsaki\u010d znova mislimo, da se ne bomo nikoli ve\u010d mogli postaviti na noge \u2026 vendar nekako vztrajamo. Stopamo naprej, \u010deprav nam je z vsakim korakom bolj jasno, da se \u2018stvari\u2019 ne bodo nikoli povsem uredile; da bo vsak razjasnjeni nesporazum spro\u017eil vsaj \u0161e en nov konflikt. V Treh nadstropjih<\/strong> mo\u010dan duh kaosa pre\u017eema dogajanje na vseh frontah, pomanjkanje nadzora (predvsem nad \u017eivljenji ljubljenih oseb) pa seveda vzbuja \u017eeljo po kri\u010danju, joku in trganju obla\u010dil. Toda na koncu, in v tem je bistvo, potrebujemo umirjenost, ljubezen do bli\u017enjega, kljub vsem njegovim napakam. Sprva se ne zdi tako, a na koncu postane jasno, da v Treh nadstropjih<\/strong> ni \u2018slabih\u2019 ljudi, temve\u010d so le tak\u0161ni, ki ves \u010das prehajajo k dobroti ali, \u010de \u017eelite, k empati\u010dnemu razumevanju okolice. Klju\u010d je v iskanju izmuzljive, filmsko elipti\u010dne resnice; dvoma, ki hrani strahove, komplekse … in slabe odlo\u010ditve. Vendar pa se prej ali slej za\u010dne vsiljevati nekaj, kar je veliko te\u017eje dose\u010di: odpu\u0161\u010danje. In prav v tem se ka\u017ee \u010dudovita zrelost Nannija Morettija, \u010dloveka, ki je ravno tako impulziven navzven, kot je moder navznoter.\u00ab
– V\u00edctor Esquirol, Otros Cines<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nanni Moretti se v razburkani pripovedi o treh dru\u017einah, \u017eive\u010dih v isti zgradbi, dotakne tem, kot so krivda in pravica, star\u0161evska odgovornost ter neizbrisne posledice na\u0161ih odlo\u010ditev.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":224458,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/220632"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/224458"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=220632"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}