{"id":220562,"date":"2023-05-30T12:17:26","date_gmt":"2023-05-30T10:17:26","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/morena\/"},"modified":"2023-05-30T12:32:07","modified_gmt":"2023-05-30T10:32:07","slug":"morena","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/morena\/","title":{"rendered":"Morena"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong><\/p>\n

\u0160estnajstletna Julija \u017eivi z gospodovalnim o\u010detom in mlado materjo na odmaknjenem hrva\u0161kem otoku. Dneve pre\u017eivlja med potapljanjem po azurnem morju, lovom na morene ter opazovanjem turistov, ki se zabavajo v bli\u017enjem zalivu. Napetost med h\u010derko in o\u010detom pa za\u010dne nara\u0161\u010dati, ko na otok prispe star dru\u017einski prijatelj Javier. Medtem ko sku\u0161a o\u010de z njim skleniti velik posel, svetovljanski in karizmati\u010dni tujec v Juliji prebudi slo po svobodi …\u00a0<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbV filmu Morena<\/strong> sem hotela raziskati napetosti, ki jih v dru\u017eini izzove prihod tujca, outsiderja; ta v mladi Juliji prebudi \u017eeljo, da se soo\u010di z omejitvami patriarhalne miselnosti, ki jo je sprejemala vse \u017eivljenje.
Zgodba je ume\u0161\u010dena med bele skale, v surovo naravo, ki potencira \u010dustva. Liki so \u2013 brez sence, brez hlada \u2013 izpostavljeni morju, soncu in kamnu. Gorijo v strasti in besu. To je prostor mo\u010dnih telesnih ob\u010dutkov, ki se neizbe\u017eno stapljajo z du\u0161evnimi.
Mo\u0161ki \u0161ovinizem je globoko zakoreninjen v na\u0161o dru\u017ebo. Pogosto ga napa\u010dno imenujemo mentaliteta. O\u010detje ga utrjujejo, ker jim ustreza, matere ga podpirajo, ker so tako vzgojene.
\u0160ovinizem je glavni antagonist na\u0161e junakinje Julije, \/\u2026\/ ki njegove okove pogosto zamenjuje z mejami lastnih zmo\u017enosti. To je za\u010darani krog, toda ko Julija kon\u010dno zavrne svojo vlogo, kulta o\u010deta ne vidimo ve\u010d kot tradicije, v njegovem vedenju pa zagledamo tisto, kar v resnici je \u2013 nasilje.
Julija \u017eivi v raju, na hrva\u0161kem otoku, v dru\u017ebi, ki je obsedena s hitro in zlahka pridobljenim bogastvom. To je dru\u017eba, ki razprodaja svojo zemljo in zapu\u0161\u010dino, dru\u017eba brez \u017eelje po delu in napredku, dru\u017eba, ki sku\u0161a unov\u010diti, kar so dosegle prej\u0161nje generacije \u2013 tako umirajo sanje in izginja dedi\u0161\u010dina. Mo\u010d h\u010derke se tolma\u010di kot o\u010detova \u0161ibkost, podedovana zemlja pa se razprodaja za dobi\u010dek.
Toda Julija je prva v novi generaciji intuitivnih \u017eensk, ki razgaljajo te zastarele vzorce. Julija je morena, \u017eival, ki je pripravljena odgrizniti del sebe, da bi se osvobodila. To mo\u010d vse pogosteje opa\u017eam v mladih \u017eenskah na Hrva\u0161kem. To je mo\u010d, ki temelji na modrosti in znanju, na zaupanju v lastne sposobnosti, na veri v tisto bo\u017eansko, ki se skriva v neznanem. Mo\u010d, ki se ne pusti uti\u0161ati.\u00ab
– Antoneta Alamat Kusijanovi\u0107<\/p>\n

portret avtorice
<\/strong>Antoneta Alamat Kusijanovi\u0107 se je rodila v Dubrovniku, zaklju\u010dila \u0161tudij produkcije na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu in diplomirala iz re\u017eije na Univerzi\u00a0Columbia v New Yorku. Njen kratki film V modrino<\/strong> (U plavetnilo<\/strong>) je prejel nominacijo za \u0161tudentskega oskarja ter bil nagrajen na Berlinalu, v Sarajevu, v Oberhausnu ter na festivalu Premiers Plans v Angersu. Morena<\/strong> je re\u017eiserkin prvi celove\u010derec.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bb\u010ce bi Patricia Highsmith kdaj napisala zgodbo o odra\u0161\u010danju, postavljeno na skalnato obalo kristalnega hrva\u0161kega morja, bi bila lahko zelo podobna son\u010dnemu, melanholi\u010dnemu prvencu Morena<\/strong> Antonete Alamat Kusijanovi\u0107. Film tiho, z zlove\u0161\u010dim jadranskim lesketom prepri\u010dljivo poka\u017ee, da je lahko prehod mladega dekleta v odraslost tudi brez labirintnih morilskih zapletov in prekaljenih zasebnih detektivov popolna \/\u2026\/ tema za son\u010dni noir.\u00ab
– Jessica Kiang, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbMorena<\/strong> gibko vijuga med \u010dermi klasi\u010dne zgodbe o odra\u0161\u010danju in uporni\u0161tvu ter se zaganja v globine dru\u017einske in dru\u017ebene hrva\u0161ke stvarnosti. Globoko pod gladino morja, kamor son\u010dni \u017earki ne prodrejo, z ostmi nabada trdovratne dru\u017ebene vzorce patriarhata, konservativizma, religije, \u0161ovinizma, mizoginije, pa tudi divjega kapitalizma, privatizacije, korupcije, in jih privle\u010de na kopno.\u00ab
– Tina Le\u0161ni\u010dar, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbMorena<\/strong> v grajenju suspenza in odrekanju informacij deluje zelo \u2018francosko\u2019, film pa v naracijo subtilno vtke aktualni problem ignoriranja dedi\u0161\u010dine in hrva\u0161ko podrejenost hitrim (in nepremi\u0161ljenim) nepremi\u010dninskim zaslu\u017ekom. Julija za zdaj \u0161e \u017eivi v \u2018paradi\u017eu\u2019, \u010deprav razprodaja imetja, sumljivi tuji vlagatelji in banalizacija turisti\u010dno-kulturne ponudbe vse hitreje razjedajo nekdanjo prvobitnost.\u00ab
– Simon Popek, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbNapeti prvenec, postavljen na hrva\u0161ki otok, obljublja eksploziven razplet \u2013 in obljubo tudi izpolni. \/…\/ Morena<\/strong> je vrhunska \u0161tudija nepopustljive subliminalne gro\u017enje \/\u2026\/.\u00ab
– Tim Grierson, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbHrva\u0161ka Morena<\/strong>, ki sta jo koproducirala tudi Slovenija in Martin Scorsese in ki je v Cannesu dobila Camera d\u2019Or, nagrado za najbolj\u0161i debitantski film, je videti kot reimaginacija eseja Lastna soba (A Room of One\u2019s Own), v katerem je Virginia Woolf leta 1929 poudarila, da \u017eenska potrebuje lastno sobo, ki jo emancipira in opolnomo\u010di. Julija to \u00bblastno sobo\u00ab najde le pod morjem. A ironi\u010dno, pod morjem ne more govoriti, s \u010dimer se izpolni ultimativna patriarhalna fantazija: \u017eenska, ki mol\u010di! Nih\u010de ne sli\u0161i njenih krikov. Morena<\/strong>, po malem tudi parafraza starih gotskih romanc (Kornati kot Wuthering Heights ali Udolpho), poka\u017ee, da toksi\u010dna ni le dru\u017eina, temve\u010d da je toksi\u010den tudi raj \u2013 sanje hodijo tja le umirat. ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodba o dekletu, ki se v navidezni idili s soncem obsijane jadranske obale spopada z mra\u010dnimi silami patriarhata. Film mlade hrva\u0161ke re\u017eiserke, pod katerega se kot direktorica fotografije podpisuje H\u00e9l\u00e8ne Louvart (Nikoli redko v\u010dasih vedno, Sre\u010den kot Lazzaro), kot izvr\u0161ni producent pa Martin Scorsese, je prejel presti\u017eno nagrado zlata kamera za najbolj\u0161i prvenec v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":224702,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/220562"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/224702"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=220562"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}