{"id":2162,"date":"2020-01-03T13:04:51","date_gmt":"2020-01-03T12:04:51","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/dekle-z-vlaka\/"},"modified":"2020-01-03T13:33:19","modified_gmt":"2020-01-03T12:33:19","slug":"dekle-z-vlaka","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/dekle-z-vlaka\/","title":{"rendered":"Dekle z vlaka"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Jeanne \u017eivi v\u00a0predmestni hi\u0161i skupaj s\u00a0svojo mamo Louise; \u017eenski se dobro razumeta. Louise se pre\u017eivlja kot varu\u0161ka, Jeanne pa je nezaposlena in si i\u0161\u010de slu\u017ebo, vendar pri tem ni preve\u010d prizadevna. Louise upa, da se bo h\u010derka lahko zaposlila pri odvetni\u0161ki firmi znamenitega advokata Samuela Bleisteina, ki ga je pred davnimi \u010dasi celo osebno poznala. \u010ceprav sta svetova Jeanne in gospoda Bleisteina svetlobne kilometre oddaljena drug od drugega, do tr\u010denja med njima vseeno pride \u2026 po zaslugi neverjetne la\u017ei, ki si jo izmisli Jeanne in ki postane ena najbolj medijsko odmevnih, \u0161okantnih in spolitiziranih afer sodobne Francije.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbResni\u010dnega dogodka, po katerem je posnet moj film, se spominjam kot ene najbolj medijsko odmevnih in spolitiziranih afer v\u00a0Franciji v\u00a0zadnjih desetih letih. Zahvaljujo\u010d drami Jean-Marie Besseta sem se tega primera spet spomnil. Pretreslo me je nasilno dejanje te mlade \u017eenske in vse, kar je sledilo. Zgodba je postala zrcalo vseh francoskih strahov, globoko zakoreninjenih v\u00a0na\u0161i dru\u017ebi; razkritje tistega, kar imenujemo \u2018kolektivno nezavedno\u2019. Kako je posameznikova la\u017e transformirana v\u00a0resnico v\u00a0kontekstu \u0161ir\u0161e skupnosti in njihovih strahov? Gre za resni\u010dno fascinantno temo.\u00ab<br \/>Andr\u00e9 T\u00e9chin\u00e9, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Andr\u00e9 T\u00e9chin\u00e9 (letnik 1943) velja za enega klju\u010dnih predstavnikov tako imenovane druge generacije francoskih filmskih kritikov, zbranih okrog revije Cahiers du cin\u00e9ma, ki so kriti\u0161ko pero na neki to\u010dki zamenjali za re\u017eijski stol\u010dek. Prvo generacijo seveda predstavljajo Truffaut, Godard, Chabrol, Rohmer, Rivette, tvorci in \u0161ampioni legendarnega francoskega novega vala. Taisti novi val se je koncem \u0161estdesetih let po\u010dasi podrejal ekonomskemu diktatu tradicionalnega francoskega filma in \u0161ele po bu\u010dnej\u0161i revoluciji francoskega javnega \u017eivljenja v\u00a0letu 1968\u00a0so se v\u00a0sedemdesetih letih pojavili novi avtorji kot nekak\u0161ni direktni novovalovski nasledniki: to so bili zlasti Jean Eustache, Philippe Garrel in Andr\u00e9 T\u00e9chin\u00e9. Tem filmarjem je ostal mit, mo\u010d nekega gibanja, ki je vzpostavilo dolo\u010den imaginarij, univerzum gibov, dr\u017ee teles, glasov in pogledov, specifiko nove govorice in te\u017ee besede. To tradicijo T\u00e9chin\u00e9 v\u00a0svojih celove\u010dernih filmih (od prvenca iz leta 1969\u00a0pa do danes jih je posnel \u017ee skoraj dvajset) nadgradi z\u00a0zgolj sebi lastno liri\u010dno radovednostjo za kar najbolj subtilne nianse med\u010dlove\u0161kih odnosov, ki se jih loteva na izrazito nesentimentalen, pa vendarle topel in razumevajo\u010d\u00a0na\u010din.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb<strong>Dekle na vlaku<\/strong> se pona\u0161a z\u00a0ekonomi\u010dno re\u017eijo in \u010dustveno zadr\u017eanostjo; oboje k\u00a0dramati\u010dnemu u\u010dinku tega filma, ki utripa s\u00a0tiho, zapeljivo mo\u010djo, kve\u010djemu pripomore in mu ne odvzame \u010disto ni\u010d.\u00ab<br \/>Steven Rea, <em>Philadelphia Inquirer<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010ceprav se zgodba osredoto\u010da na deklico, ki povzro\u010da prazen hrup, ta elegantno konstruiran film spregovori o\u00a0veliko pomembnej\u0161ih stvareh.\u00ab<br \/>Mark Jenkins,\u00a0<em>NPR<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPo \u0161tevilnih letih, ki so pretekla od medijskega \u0161kandala, T\u00e9chin\u00e9 razvpiti primer osvetli z\u00a0jasnostjo in zrelostjo, obenem pa \u0161e vedno na subtilen na\u010din naslovi vse ob\u010dutljive dru\u017ebene teme, ki se jih je afera dotaknila.\u00ab<br \/>Scott Tobias, <em>The Onion A.V.\u00a0Club<\/em><\/p>\n<p>\u00bbT\u00e9chin\u00e9, re\u017eiser \u017ee ve\u010d kot trideset let, se tudi v\u00a0tem, najnovej\u0161em filmu ne izneveri svojemu zna\u010dilnemu avtorskemu podpisu: teko\u010demu pripovedovanju elegantnih, inteligentnih in ob\u010dasno enigmati\u010dnih zgodb, kar ga vedno znova predstavlja kot avtorja, \u010digar filme si je vredno ogledati.\u00ab<br \/>Kenneth Turan, <em>Los Angeles\u00a0Times<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>zgodbaJeanne \u017eivi v\u00a0predmestni hi\u0161i skupaj s\u00a0svojo mamo Louise; \u017eenski se dobro razumeta. Louise se pre\u017eivlja kot varu\u0161ka, Jeanne pa je nezaposlena in si i\u0161\u010de slu\u017ebo, vendar pri tem ni preve\u010d prizadevna. Louise upa, da se bo h\u010derka lahko zaposlila pri odvetni\u0161ki firmi znamenitega advokata Samuela Bleisteina, ki ga je pred davnimi \u010dasi celo osebno poznala.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2163,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2162"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2163"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2162"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}