{"id":2150,"date":"2020-01-03T13:04:50","date_gmt":"2020-01-03T12:04:50","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/ledina\/"},"modified":"2020-01-03T13:33:18","modified_gmt":"2020-01-03T12:33:18","slug":"ledina","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ledina\/","title":{"rendered":"Ledina"},"content":{"rendered":"<p><strong>Zgodba<\/strong> je ume\u0161\u010dena v\u00a0beograjsko stanovanjsko naselje zgodaj jeseni leta 1955, tik pred podpisom mirovnega sporazuma v\u00a0Daytonu, in pripoveduje o\u00a0dru\u017eini glasbenikov. Mati je Hrvatica iz Dubrovnika, ki igra flavto za orkester nacionalnega gledali\u0161\u010da. O\u010de je Srb, \u010delist in profesor na glasbeni \u0161oli. Njun devetletni sin Petar ima te\u017eave, ker je otrok me\u0161anega zakona. So\u0161olci in vrstniki ga zavra\u010dajo, v\u00a0\u0161oli se mu posmehujejo, ker je njegova mati Hrvatica. Blok, v\u00a0katerem stanuje dru\u017eina, naseljujejo pove\u010dini begunci in pri\u0161leki iz vseh delov biv\u0161e Jugoslavije, ki s\u00a0seboj prina\u0161ajo svoje tegobe in \u017ealosti. V\u00a0tak\u0161nem okolju te\u017eko brsti ljubezen, niti ni najbolj primerno za mirno odra\u0161\u010danje otroka. Prva koprodukcija med Srbijo, Hrva\u0161ko in Bosno in Hercegovino po razpadu biv\u0161e Jugoslavije.<\/p>\n<p><em>Ljubi\u0161a Samard\u017ei\u0107, igralec, producent in re\u017eiser<\/em><\/p>\n<p>Ljubi\u0161a Samard\u017ei\u0107 se leta 1936\u00a0rodi v\u00a0Skopju (Makedonija) in danes velja za enega najbolj priljubljenih igralcev jugoslovanskega filma, \u010digar ime se nahaja v\u00a0\u0161picah ve\u010d kot stopetdesetih celove\u010dernih filmov. Tekom svoje dolge igralske kariere je Samard\u017ei\u0107 prejel kar \u0161est zlatih aren (glavnih nagrad na nekdanjem festivalu jugoslovanske kinematografije v\u00a0Puli) za najbolj\u0161o mo\u0161ko vlogo. Filmi, v\u00a0katerih je igrala ta \u017eiva legenda srbskega igralstva, so bili predvajani na domala vseh najve\u010djih mednarodnih filmskih festivalih, od Cannesa do Karlovih Varov, od Berlina do Benetk. Samard\u017ei\u0107 je najve\u010d mednarodnih nagrad prejel v\u00a0Italiji: za svojo vlogo v\u00a0filmu Jutro Puri\u0161e Djordjevi\u0107a je leta 1967\u00a0v\u00a0Benetkah prejel ugledno nagrado Coppa Volpi, leta 1975\u00a0pa v\u00a0Sorrentu nagrado Medaglia d\u2019Oro za vlogo v\u00a0filmu Predstava Hamleta v\u00a0Spodnji Mrdu\u0161i (Predstava Hamleta u\u00a0selu Mrdu\u0161a donja). Leta 1991\u00a0je Samard\u017ei\u0107 ustanovil produkcijsko hi\u0161o Cinema Design in se za\u010del ukvarjati s\u00a0produkcijo filmov in televizijskih nadaljevanj. V\u00a0filmih, pod katere se podpisuje kot producent, Samard\u017ei\u0107 praviloma tudi nastopi, vsaj v\u00a0stranski vlogi. Leta 2000\u00a0se Samard\u017ei\u0107 pod celove\u010derni film prvi\u010d podpi\u0161e tudi kot re\u017eiser: Nebe\u0161ka vaba (Nebeska udica) je predvajana v\u00a0tekmovalnem programu Berlina. Samard\u017ei\u0107 pravi, da je za re\u017eijsko taktirko poprijel zavoljo nesre\u010dnih okoli\u0161\u010din, v\u00a0katerih se je takrat nahajalo njegovo okolje (bombardiranje Srbije s\u00a0strani NATO pakta) in na katere se je \u017eelel odzvati z\u00a0novo obliko izra\u017eanja. Nebe\u0161ka vaba je na ve\u010d mednarodnih filmskih festivalih prejela vrsto nagrad; podobno se je zgodilo z\u00a0Nata\u0161o (2001), drugim filmom, ki ga zre\u017eira Samard\u017ei\u0107. Leta 2004\u00a0je Samard\u017ei\u0107 za\u010del z\u00a0delom na trilogiji filmov\u00a0\u2013 Jesen prihaja, Dunja moja (Jesen sti\u017ee Dunjo moja), Konji vrani, Bledi mesec\u00a0\u2013, ki se ukvarjajo z\u00a0\u017eivljenjem v\u00a0Vojvodini po prvi svetovni vojni. Prvi film trilogije z\u00a0ve\u010d kot 100.000\u00a0gledalci nemudoma postane eden najbolj priljubljenih srbskih filmov, prav vse pa odlikujejo impresivne igralske zasedbe, visoki produkcijski standardi in zanimive zgodbe.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zgodba je ume\u0161\u010dena v\u00a0beograjsko stanovanjsko naselje zgodaj jeseni leta 1955, tik pred podpisom mirovnega sporazuma v\u00a0Daytonu, in pripoveduje o\u00a0dru\u017eini glasbenikov. Mati je Hrvatica iz Dubrovnika, ki igra flavto za orkester nacionalnega gledali\u0161\u010da. O\u010de je Srb, \u010delist in profesor na glasbeni \u0161oli. Njun devetletni sin Petar ima te\u017eave, ker je otrok me\u0161anega zakona. So\u0161olci in vrstniki<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2151,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2150"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2151"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2150"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}