{"id":207898,"date":"2022-01-21T14:30:04","date_gmt":"2022-01-21T13:30:04","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/gloria-mundi\/"},"modified":"2022-01-21T14:32:07","modified_gmt":"2022-01-21T13:32:07","slug":"gloria-mundi","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/gloria-mundi\/","title":{"rendered":"Gloria mundi"},"content":{"rendered":"<p>Film Marseill\u010dana Roberta Gu\u00e9diguiana (<strong>Mesto je mirno<\/strong>, <strong>Sneg na Kilimand\u017earu<\/strong>) je njegovi \u017eeni in dolgoletni sodelavki Ariane Ascaride prinesel nagrado za najbolj\u0161o igralko v Benetkah.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bb\u010ce parafraziramo Marxa: neokapitalizem je povsod, kjer je pri\u0161el na oblast, poteptal bratstvo, tovari\u0161tvo in solidarnost ter med ljudmi ni pustil druge vezi kot goli interes, brez\u010dutno &#8216;pla\u010dilo v gotovini&#8217;. Vse na\u0161e sanje je utopil v mrzlih vodah sebi\u010dne prera\u010dunljivosti. Prav to sku\u0161a z zgodbo o obnovljeni dru\u017eini, nestabilni kot hi\u0161a iz kart, povedati ta mra\u010dni film. Vedno sem menil, da mora film \u010dloveka ganiti, v\u010dasih tako, da mu poka\u017ee svet, kakr\u0161en bi lahko bil, v\u010dasih pa tako, da ga opazuje in poka\u017ee tak\u0161nega, kot je. Skratka, da bi lahko \u0161e naprej preizpra\u0161evali na\u0161 na\u010din \u017eivljenja, potrebujemo tako komedije kot tragedije. In v teh nemirnih \u010dasih se moramo spra\u0161evati bolj kot kadarkoli prej \u2013 da ne bi podlegli iluziji, da je dru\u017eba, v kateri \u017eivimo, nekaj naravnega in neizbe\u017enega.\u00ab<br \/>&#8211; Robert Gu\u00e9diguian<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<br \/><\/strong>Robert Gu\u00e9diguian se je rodil leta 1953 v L\u2019Estaque, mali pristani\u0161ki vasi v zahodnem delu Marseilla, armenskemu o\u010detu in nem\u0161ki materi. Po \u0161tudiju sociologije v Parizu se je vrnil v svoj rojstni kraj, kjer \u017ee dobrih \u0161tirideset let pi\u0161e scenarije, producira in re\u017eira filme. Leta 1981 je posnel prvenec\u00a0<strong>Dernier \u00e9t\u00e9<\/strong>, mednarodni uspeh pa so mu prinesla pozna devetdeseta s filmi, kot so\u00a0<strong>Na \u017eivljenje, na smrt!<\/strong> (\u00c0 la vie, \u00e0 la mort!, 1995),\u00a0<strong>Marius in Jeannette <\/strong>(Marius et Jeannette, 1997)\u00a0in\u00a0<strong>Mesto je mirno <\/strong>(La ville est tranquille, 2000). Sin pristani\u0161kega delavca in biv\u0161i \u010dlan francoske komunisti\u010dne stranke je ostal zvest svojim koreninam skozi vso kariero. Svoje politi\u010dno anga\u017eirane filme pogosto ume\u0161\u010da v urbano delavsko okolje mesta Marseille, zato velja kar za lokalnega, marsejskega re\u017eiserja. Tudi stalna igralska zasedba tesnih prijateljev in znancev (vklju\u010dno z njegovo \u017eeno) daje Gu\u00e9diguianovemu opusu kontinuiteto, zaradi katere je ogled njegovih filmov izjemno intimno do\u017eivetje. V Kinodvoru smo si leta 2012 lahko ogledali <strong>Sneg na Kilimand\u017earu<\/strong>\u00a0(Les neiges du Kilimandjaro, 2011).<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bbGre morda za enega najbolj neposrednih, zgo\u0161\u010denih in jeznih filmov v opusu Roberta Gu\u00e9diguiana. <strong>Gloria mundi<\/strong> je ve\u010d kot zgolj trpek prikaz dru\u017ebe, ki jo vse bolj zaznamuje umikanje vase in odtujevanje; film razkriva \/\u2026\/ re\u017eiserjevo \u017eeljo, da bi svet izplaval iz krize individualizma in stopil na pot solidarnosti. Brezkompromisna zgodba, ki temelji na ustanovitvenih mitih na\u0161e kulture in na\u0161i kolektivni podzavesti.\u00ab<br \/>&#8211; Anne-Claire Cieutat, <em>Bande \u00e0 part<\/em><\/p>\n<p>\u00bbVse, kar filmom Roberta Gu\u00e9diguiana daje melanholi\u010dno noto \u2013 re\u017eiserjev edinstveni na\u010din, kako socialno dramo pre\u017eeti z melodramati\u010dnostjo, v\u010dasih obarvano s filmom <em>noir<\/em>, je v <strong>Glorii mundi<\/strong> prignano do pretresljivih razse\u017enosti.\u00ab<br \/>&#8211; Marcos Uzal, <em>Lib\u00e9ration<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Gloria mundi<\/strong> je melodrama. In ne vzemite tega z rezervo. Kaj drugega namre\u010d po\u010dneta Douglas Sirk in Fassbinder, kot da govorita o dru\u017einah, ki se trudijo pre\u017eiveti v dolo\u010denem trenutku? Prav za to gre tudi v pri\u010dujo\u010dem filmu \u2013 in ravno v tem je njegova veli\u010dina.\u00ab<br \/>&#8211; Emile Breton, <em>L&#8217;Humanit\u00e9<\/em><\/p>\n<p>\u00bbCiniki, individualisti in tisti, ki se obra\u010date po modi, pojdite svojo pot, ta film ni za vas.\u00ab<br \/>&#8211; J\u00e9r\u00f4me Garcin, <em>Le Nouvel Observateur<\/em><\/p>\n<p>\u00bbV re\u017eiserjevem opusu najdemo filme, ki jih poganja vera v nagonsko solidarnost, in tak\u0161ne, kakr\u0161en je <strong>Gloria mundi<\/strong>, v katerih tragi\u010dni mrak, obup in jezo razsvetljujejo le redki trenutki vznesenosti.\u00ab<br \/>&#8211; Jean-S\u00e9bastien Chauvin, <em>Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V Marseillu se zbere dru\u017eina, da bi praznovala rojstvo male Glorie. A \u010dasi so te\u017eki in mlada star\u0161a komaj shajata. Medtem ko se trudita obdr\u017eati glavo nad vodo, v \u017eivljenje dru\u017eine znova vstopi Gloriin dedek, ki se je po dolgih letih vrnil iz zapora &#8230;<\/p>\n","protected":false},"featured_media":207950,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/207898"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/207950"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=207898"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}