{"id":207783,"date":"2022-01-21T14:35:00","date_gmt":"2022-01-21T13:35:00","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/annette\/"},"modified":"2022-01-21T14:47:06","modified_gmt":"2022-01-21T13:47:06","slug":"annette","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/annette\/","title":{"rendered":"Annette"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Los Angeles, sodobnost. Henry je provokativen stand-up komik, Anne pa svetovno znana operna pevka. Pod soji \u017earometov sta videti kot sre\u010den in glamurozen par, a njuno \u017eivljenje se obrne na glavo, ko se jima rodi Annette, skrivnostna deklica z nenavadnim darom \u2026<\/p>\n

zanimivosti
<\/strong>Annette<\/strong> je nastala po zamisli ameri\u0161kega glasbenega dua Sparks.
http:\/\/allsparks.com<\/a><\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bb\u017danr muzikala daje filmu dodatno razse\u017enost, skoraj dobesedno: prostor \u2013 \u010das \u2013 glasba. In to prina\u0161a izjemno svobodo. Prizor lahko re\u017eira\u0161 tako, da sledi\u0161 glasbi \u2013 ali pa se, nasprotno, z vsemi sredstvi bori\u0161 proti njej. Prikli\u010de\u0161 lahko vse vrste nasprotujo\u010dih si \u010dustev, in sicer na na\u010din, ki ni mogo\u010d v filmu, v katerem liki ne pojejo ali ple\u0161ejo. Lahko si grotesken in globok hkrati. \/\u2026\/ Na za\u010detku sem se spra\u0161eval: zakaj je ona operna pevka, on pa stand-up komik? \/\u2026\/ Ti umetnosti imata, \u010deprav sta zelo razli\u010dni, tudi nekaj skupnega. Tako operni pevci kot stand-up komiki so na odru ranljivi, goli. In oboji se igrajo s smrtjo: pri operi imamo \u017eenske, ki umirajo na vse mo\u017ene na\u010dine, medtem ko pojejo svojo najlep\u0161o, srce parajo\u010do arijo; najve\u010dji komiki, na primer Andy Kaufman, pa so prav tisti, ki se spogledujejo s smrtjo. Groteska je bistvena za komedijo, medtem ko se ji resna opera sku\u0161a izogniti \u2013 a se vseeno pogosto nor\u010dujemo prav iz njene grotesknosti. Poleg tega sta tako petje kot smeh povezana z dihanjem. Oboje je zelo organsko, oboje temelji na zapletenem anatomskem sistemu \u2013 istem, kot ga uporabljamo za dihanje. O Annette<\/strong> sem zato za\u010del razmi\u0161ljati kot o metafori za dihanje: \u017eivljenje in smrt; smeh in petje; \u017eenska, ki mora pravilno dihati med rojevanjem; dih, ki ga v dolo\u010denih trenutkih zadr\u017eimo \u2013 v \u017eivljenju ali pa v kinu \u2026 In dihanje kot glasbeni ritem. \/\u2026\/ Duo Sparks sem odkril pri kak\u0161nih \u0161tirinajstih \u2013 v neki underground<\/em> trgovini na La D\u00e9fense sem ukradel njun album Propaganda<\/em>, ker mi je bil v\u0161e\u010d ovitek. Kmalu zatem sem ju v pari\u0161ki Olympii videl nastopati v \u017eivo. Propaganda<\/em> in njun naslednji album Indiscreet<\/em> sta vse odtlej del mojega \u017eivljenja. Pesmi [bratov Mael] so med najbolj radostnimi, kar jih poznam (\u010deprav so na trenutke tudi \u017ealostne). Njuna glasba je zame kot nekak\u0161na hi\u0161a iz otro\u0161tva, ampak tak\u0161na brez duhov. Mislim, da brez njiju ne bi nikoli naredil tega, o \u010demer sem sanjal \u017ee od za\u010detka kariere: posnel \u2018filma v glasbi\u2019. \/\u2026\/ Pesmi so mi bile takoj v\u0161e\u010d. Zdelo se mi je, da imam veliko sre\u010do, po\u010dutil sem se hvale\u017enega. Vendar sem jima rekel, da filma ne morem posneti. Imel sem namre\u010d \u010disto osebne skrbi. Moja h\u010di je bila takrat stara devet let, in \u010deprav brata o mojem \u017eivljenju nista vedela ni\u010desar \u2013 tako vsaj mislim \u2013, bi jo lahko dolo\u010dene stvari v zgodbi vznemirile. Poleg tega pa: ali sem na tisti to\u010dki svojega \u017eivljenja res hotel posneti film o tak\u0161nem ‘slabem o\u010detu’? Toda ko sem pesmi poslu\u0161al znova in znova, so postale v\u0161e\u010d tudi h\u010derki in za\u010dela mi je postavljati vpra\u0161anja. Kmalu sem spoznal, da je pravzaprav \u017ee veliko razumela. In da bo, ko bo film posnet, la\u017eje razumela, kako filmski projekt nastane. Zato sem nazadnje privolil. \/\u2026\/ Prvi prizor sem si zamislil za h\u010der, zase in najine pse \u2013 ampak psov nismo mogli pripeljati v Los Angeles. Tudi pri Holy Motors<\/strong> je bilo zame pomembno, da sem bil s h\u010derko zraven \u017ee od vsega za\u010detka. Brez dvoma zato, da bi po vseh letih premora sam sebe pomiril, da snemamo le majhen eksperimentalen doma\u010di video. Moja zadnja celove\u010derca sta zame namre\u010d eksperimentalna filma. Annette<\/strong> velik, Holy Motors<\/strong> pa majhen. O njiju razmi\u0161ljam kot o ‘filmih, ki sem jih posnel, odkar sem postal o\u010de’.\u00ab
– Leos Carax<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Leos Carax se je rodil leta 1960 kot Alexandre Oscar Dupont v pari\u0161kem predmestju Suresnes. Pri \u0161estnajstih letih je pustil \u0161olo in se preselil v Pariz, kjer je v poznih sedemdesetih dobil delo filmskega kritika pri\u00a0Cahiers du cin\u00e9ma<\/em>. Kariero filmskega ustvarjalca je za\u010del s kratkim filmom\u00a0Daviteljev blues<\/strong>\u00a0(Strangulation Blues<\/strong>, 1980), ki mu je pri dvajsetih prinesel prve festivalske nagrade. Tri leta zatem je posnel celove\u010derni prvenec\u00a0Fant sre\u010da dekle\u00a0<\/strong>(Boy Meets Girl<\/strong>, 1984), uvodni del trilogije na temo nore ljubezni, v katerem je v vlogi re\u017eiserjevega alter ega prvi\u010d nastopil igralec Denis Lavant. Delu, ki je mlademu Caraxu prineslo sloves \u010dude\u017enega de\u010dka francoskega filma, sta sledili Ne\u010dista kri\u00a0<\/strong>(Mauvais sang<\/strong>, 1986) in super-produkcija\u00a0Ljubimca z mostu Pont-Neuf<\/strong>\u00a0(Les amants du Pont-Neuf<\/strong>, 1991) \u2013 mojstrovina po mnenju kritikov, a hkrati velika komercialna polomija. Minilo je celih osem let, preden je re\u017eiser posnel svoj naslednji celove\u010derec\u00a0Pola X\u00a0<\/strong>(1999), nadaljnjih trinajst let do canske premiere filma Holy Motors<\/strong> (2012) in \u0161e devet let do Annette<\/strong>, re\u017eiserjevega \u0161estega celove\u010derca.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbVsak film\u00a0Leosa\u00a0Caraxa je dogodek. In tokratni izpolnjuje vsa pri\u010dakovanja! Annette<\/strong> je darilo, po katerem so ljubitelji filma, glasbe in kulture hrepeneli; prav tisto, kar smo v preteklem letu vsi tako zelo pogre\u0161ali.\u00ab
– Pierre\u00a0Lescure, predsednik festivala v Cannesu<\/p>\n

\u00bbLep\u0161ega ponovnega sre\u010danja s filmom in velikim platnom si ne bi mogli \u017eeleti.\u00ab
– Thierry Fr\u00e9maux, programski vodja festivala v Cannesu<\/p>\n

\u00bbTu je Leos, ki je zavzel dr\u017eo upornika, in Carax s svojo silhueto vilinca. Ponovno sta se sre\u010dala v Annette<\/strong>, \/\u2026\/ filmu, ki je hkrati opera, anti\u010dna tragedija, teater Grand Guignol, filozofski esej, pa tudi velika zme\u0161njava. Neravnovesje, ki gledalca spravi ob \u017eivce ali pa ga o\u010dara, je Caraxov za\u0161\u010ditni znak.\u00ab
– Fran\u00e7ois Forestier, L’Obs<\/em><\/p>\n

\u00bbNe le da film ponovno odpira vsa vrata spektaklu, namenjenemu velikemu platnu, temve\u010d dobesedno na novo vzgaja o\u010di, ki niso ve\u010d vajene tovrstnih podob. \/\u2026\/ Annette<\/strong> gledalca do zadnje sekunde zaklju\u010dne \u0161pice ne izpusti iz svojega prijema. \/\u2026\/ Odlo\u010dena ga je pripeljati do konca te prevzgoje, ki je predvsem razstrupljanje. Kajti hkrati z zgodbo o vzponu in padcu dru\u017eine odrskih kreatur (na kratko: la\u017eni fant pod \u017earometi opere in stand-upa spozna la\u017eno dekle, iz zveze pa se rodi otrok, ki je \u0161e bolj briljanten in la\u017een od svojih star\u0161ev) Carax razvija pravljico, ki opozarja na pasti spektakla v debordovskem pomenu besede. Vendar ta pravljica ne posku\u0161a dekonstruirati spektakla, ne sku\u0161a ga preusmeriti v slogu Godarda ali postmodernistov. Nasprotno, Annette<\/strong> naredi korak naprej. Film uporabi ves arzenal domi\u0161ljijskih podob in ustvari popoln spektakel, tak\u0161en, ki presega spektakel obdobja, sestavljenega iz \u0161kandalov, razkritij in moralnih pretresov, kakr\u0161ne zna ustvariti le sodobni \u0161ovbiznis.\u00ab
– Yal Sadat, Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm prikli\u010de fanatizem Cavalcantijeve ventrilokvisti\u010dne lutke iz grozljivke Dead of Night<\/strong>, samosovra\u0161tvo Jamesa Masona iz filma Zvezda je rojena <\/strong>(A Star Is Born), obupno disfunkcionalni odnos med o\u010detom in h\u010derko iz O\u010di\u00a0brez obraza <\/strong>(Les yeux sans visage) Georgesa Franjuja \/\u2026\/ in \u2013 morda najbolj o\u010ditno \u2013 neizmerno \u017ealost Fantoma iz opere<\/strong> Andrewa Lloyda Webbra. \/\u2026\/ Annette<\/strong> je odkritosr\u010den, bombasti\u010den in nor spektakel, ki se opoteka po robu lastnega \u017eiv\u010dnega zloma ter zahteva, da za\u010dutimo njegovo bole\u010dino in u\u017eitek ter ga jemljemo resno. \/…\/ Predstavljam si ga lahko kot konceptualni album, broadwaysko predstavo ali pa morda kot site-specific<\/em> instalacijo v hi\u0161i v Los Angelesu, ki jo lahko vidimo v filmu. To je pravi delirij tesnobe in ekstaze.\u00ab \u00a0
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ po vsej verjetnosti edini muzikal, ki vklju\u010duje ne le enega, pa\u010d pa kar dva prizora kunilingusa. \/\u2026\/ Ni nujno vedeti, da je Caraxova partnerica, igralka Ekaterina Golubeva, umrla leta 2011, ko je imela njuna h\u010derka Nastya \u0161est let, in seveda bi bilo Annette<\/strong> trapasto brati dobesedno kot meo culpo. Vseeno pa je izjemno, da se je Carax pripravljen tako javno spopadati s svojimi demoni. In dejstvo, da to po\u010dne \u0161e naprej, je privilegij za nas.\u00ab
– Giovanni\u00a0Marchini\u00a0Camia, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbAnnette<\/strong> je dale\u010d najbolj mra\u010dno, mu\u010dno in vznemirjujo\u010de Caraxovo delo. A tudi najbolj domiselno, skupaj z njegovim prej\u0161njim filmom Holy Motors<\/strong> \/…\/.\u00ab
– Jacques Mandelbaum, Le Monde<\/em><\/p>\n

\u00bbNesporna umetni\u0161ka gesta, baro\u010dna opera, po kateri stra\u0161ita fantom Hollywooda in duh gibanja #jaztudi.\u00ab
– Sophie Grassin, L’Obs<\/em><\/p>\n

\u00bbPo ve\u010dmese\u010dnem zaprtju se nam je skoraj \u017ee za\u010delo zdeti, da moramo le \u0161e sesti v sobo z velikim platnom, pa se bomo vrnili v kino! Ampak najbolj smo pogre\u0161ali dela, ki bi pokazala tisti minimum, ki ga lahko od njih upravi\u010deno pri\u010dakujemo: formo, tveganje, nespodobnost. Nekatera od teh del iz minimuma naredijo maksimum, na primer najnovej\u0161a filma Leosa Caraxa in Paula Verhoevena, zagotovo dva izmed najmo\u010dnej\u0161ih trenutkov tekmovalnega programa festivala v Cannesu. Annette<\/strong> in Benedetti<\/strong> je skupno to, da \u0161e vedno verjameta v film kot spektakel, hkrati pa se spra\u0161ujeta o sami ideji spektakla, njegovih temeljih, iluzijah, lepotah ali grozotah … \/…\/ Filma sta tako dragocena zaradi svoje \u017eelje po ustvarjanju podob, ki so \u017eive in povsem nove. \/…\/ Njuna drznost se ne ozira na dober okus ali verodostojnost, pa\u010d pa v\u010dasih celo vklju\u010duje podobe, ki prostovoljno tvegajo posmeh, naj bo z ironijo ali pa s subjektivizmom. \/…\/ Zdi se, da se polimorfni Annette<\/strong> in Benedetta<\/strong> pred na\u0161imi o\u010dmi velikodu\u0161no izumljata na novo.\u00ab
– Marcos Uzal, Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n

\u00bbNe vem, kako bi se lahko kdo uprl filmu, ki tako predrzno me\u0161a prvine Stephena Sondheima (tega Carax navaja kot referenco), lynchevski nadrealizem, Theodorja Dreiserja in morda celo filme o Chuckyju. \/\u2026\/ Nimam pojma, kaj Annette<\/strong> sploh je, razen da je Annette<\/strong> in da je edinstvena.\u00ab
– Ben Kenigsberg, RogerEbert.com<\/em><\/p>\n

\u00bbAnti-De\u017eela la la<\/strong> s pridihom Ostr\u017eka<\/em>.\u00ab
– Ed Potton, The Times<\/em><\/p>\n

\u00bbAnnette<\/strong>, \u010dudno hladni, liri\u010dno cini\u010dni, morbidni konceptualni metamjuzikl, ki ga je napisal in skomponiral kultni artpop duo Sparks \/\u2026\/, ki je videti kot reimaginacija drame Marriage Story<\/strong>, v kateri se je Adam Driver lo\u010deval od Scarlett Johansson, in ki je bolj fasciniran nad propadajo\u010dim mo\u0161kim kot \u2018umirajo\u010do\u2019 \u017eensko, je fantazijska dekonstrukcija razpada ljubezenske zveze \u2013 dekonstrukcija tistega zasoplega, tesnobnega, neprebavljenega, disonantnega, neprevedljivega spleta emocij, bole\u010dine, strasti, ljubosumja, zavisti, frustracij, ob\u017ealovanj, strahov, sanj, jeze, obsedenosti, norosti in posesivnosti, ki se zgosti v ljubezenskem odnosu in ki ga \u0161e najbolje razume glasba. Kar pa je logi\u010dno: glasba ve ve\u010d kot McHenry, prijatelj \u2018brezna\u2019, ki poje, a se zbuja v grozi. Glasba to grozo in agoni\u010dne sence, ki jo pre\u017eemajo, \u2018ubesedi\u2019 bolje kot besede. Glasbi gredo nekatere re\u010di la\u017eje z jezika. \u017dge\u010dkajte se! Igrajte publiko. Tako kot v Annette<\/strong> publika igra publiko. ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ celove\u010derec Annette<\/strong>, na katerega smo \u010dakali skoraj desetletje, je \/\u2026\/ posnet z drznim zamahom. Z domiselnostjo in samozavestjo se loteva reinterpretacije tradicionalnega glasbeno-filmskega \u017eanra, muzikala, in kot celota vra\u010da vero v mo\u010d filma v smislu, da je z avtorskega stali\u0161\u010da vse mogo\u010de in da so omejitve kve\u010djemu izziv. Prav gotovo je tudi to pripomoglo, da je bil film Annette<\/strong> \/\u2026\/ izbran za otvoritev leto\u0161njega festivala v Cannesu, saj prina\u0161a posre\u010den spoj vznesenosti, spektakularnosti, privla\u010dnosti in tudi izumetni\u010denosti, ki nenazadnje spada k \u017eanru.\u00ab
– Gorazd Tru\u0161novec, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Enfant terrible francoskega filma Leos Carax se devet let po Holy Motors vra\u010da s svojim prvim celove\u010dercem v angle\u0161kem jeziku, te\u017eko pri\u010dakovanim muzikalom z Adamom Driverjem in Marion Cotillard v glavnih vlogah. Film je odprl leto\u0161nji festival v Cannesu in prejel tamkaj\u0161njo nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":208037,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/207783"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/208037"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=207783"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}