{"id":205918,"date":"2022-01-14T11:34:19","date_gmt":"2022-01-14T10:34:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/oce\/"},"modified":"2022-01-14T11:47:07","modified_gmt":"2022-01-14T10:47:07","slug":"oce","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/oce\/","title":{"rendered":"O\u010de"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Osemdesetletni Anthony vztrajno bojkotira vse poskuse h\u010derke Anne, da bi mu priskrbela negovalko. Anne je obupana, saj se z novim partnerjem seli v Pariz \u2026 Ampak \u010de je stvar tak\u0161na, kdo je potem mo\u0161ki, ki poseda v Anthonyjevi dnevni sobi in trdi, da je Annin mo\u017e? In kje je Lucy, Anthonyjeva druga h\u010di?<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbKadar pre\u017eivljamo te\u017eke \u010dase ali nas mu\u010dijo strahovi, se nam pogosto zdi, da smo edini, ki se soo\u010damo s tak\u0161nimi te\u017eavami. Umetnost nas med drugim spomni, da smo del ne\u010desa ve\u010djega; da smo vsi povezani s \u010dlove\u0161tvom v vsej njegovi bole\u010dini; da smo vsi povezani drug z drugim \u2013 in to spoznanje nam je lahko v nekak\u0161no uteho. Za\u010dutil sem \u017eeljo posneti film, s katerim bi se \u010dim bolj pribli\u017eal tem \u010dustvom. Ko sem za\u010del sanjati o O\u010detu<\/strong>, se mi je v misli vedno znova vra\u010dal obraz Anthonyja Hopkinsa. Prav zaradi njega sem se film odlo\u010dil posneti v angle\u0161\u010dini \/…\/. Filmov o demenci je \u017ee veliko. \u017delel sem, da bi bilo moje filmsko potovanje bolj negotovo, bolj zapleteno. Film se za\u010dne kot nekak\u0161en triler. Skozi labirint stopamo, ne da bi se povsem zavedali, kam gremo. Vse skupaj je kot nekak\u0161na sestavljanka. Gledalec sku\u0161a sestaviti ko\u0161\u010dke, da bi razumel, kaj se dogaja. Vendar nobena kombinacija ni povsem uspe\u0161na. Vedno znova naletimo na protislovja ali nedoslednosti. Kak\u0161en ko\u0161\u010dek vedno manjka. Pri gledalcu sem sku\u0161al ustvariti ob\u010dutek dezorientacije. To je bilo izhodi\u0161\u010de. \u017delel sem, da O\u010de<\/strong> ne bi bil le zgodba, pa\u010d pa izku\u0161nja; izku\u0161nja, kaj pomeni izgubiti vse orientacijske to\u010dke, tudi kot gledalec. Sku\u0161al sem se poigrati z ob\u010dutkom zmedenosti, negotovosti in ujetosti, da bi se gledalec po\u010dutil, kot da je tudi sam sredi demence. \/…\/ Nisem \u017eelel, da bi Anthonyja \u0161\u010ditil izmi\u0161ljeni lik. Hotel sem, da poskusi biti to, kar je; da pozabi, da snemamo fikcijo. \u010ce ga je moralo preplaviti kak\u0161no \u010dustvo, je moralo biti to \u010dustvo njegovo; in \u010de se je moral povezati z ob\u010dutkom smrtnosti, je moral biti to njegov lastni ob\u010dutek smrtnosti … Hotel sem, da poka\u017ee vso svojo krhkost in ranljivost. Da je iskren glede strahu pred lastno smrtjo.\u00ab
– Florian Zeller<\/p>\n

\u00bbSpomnim se, kako sem si mislil: \u2018Tudi sam nisi ravno v najbolj\u0161i formi. Nekega dne se bo zgodilo tudi tebi.\u2019 To je \u017eivljenje. \/\u2026\/ Nimamo nadzora nad smrtjo in ne vemo, kaj nas \u010daka. Ni\u010desar ne moremo vedeti vnaprej. In v tem je velika svoboda \u2013 v spoznanju, da smo vsi nepopolni. Zato je bilo igrati o\u010deta pravzaprav zelo preprosto \u2013 in, da, lahko bi celo rekel, da mi je spremenilo \u017eivljenje. \/…\/ Ko igra\u0161 kralja Leara, se ne more\u0161 le sprehoditi skozi vlogo, mora\u0161 jo odigrati. Tu pa mi sploh ni bilo treba igrati. Jaz sem on. In on je jaz.\u00ab
– Anthony Hopkins<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Florian Zeller (rojen leta 1979 v Parizu) je eden najvidnej\u0161ih predstavnikov sodobnega francoskega gledali\u0161\u010da. Zaslovel je kot romanopisec, potem pa se uveljavil \u0161e kot dramatik in gledali\u0161ki re\u017eiser. Na mednarodno prizori\u0161\u010de se je prebil z igro O\u010de <\/em>(Le P\u00e8re), ki je postala velika uspe\u0161nica \u017ee ob prvi uprizoritvi v Parizu leta 2012. V Franciji je prejela presti\u017eno Moli\u00e8rovo nagrado, v Londonu jo je \u010dasopis The Guardian<\/em> razglasil za najbolj\u0161o igro leta, njena broadwayska razli\u010dica pa je igralcu Franku Langelli prinesla nagrado tony. O\u010deta <\/em>smo si lahko ogledali tudi na slovenskih odrih: leta 2014 so ga uprizorili v \u0160entjakobskem gledali\u0161\u010du, \u0161tiri leta kasneje pa v SNG Celje. V Sloveniji smo si poleg O\u010deta<\/em> lahko ogledali \u0161e \u0161tiri Zellerjeve igre: v \u0160entjakobskem gledali\u0161\u010du in v Slovenskem stalnem gledali\u0161\u010du Trst so uprizorili komedijo Resnica<\/em> (La V\u00e9rit\u00e9), v Mini teatru dramo Sin <\/em>(Le Fils), v SLG Celje komedijo La\u017e<\/em> (Le Mensonge), v Pre\u0161ernovem gledali\u0161\u010du Kranj in Mestnem gledali\u0161\u010du Ptuj pa je bila nedavno premiera koprodukcijske predstave Mama<\/em> (La M\u00e8re). Filmska priredba O\u010deta<\/em> je Zellerjev prvi celove\u010derec, trenutno pa pripravlja svoj drugi film Sin<\/strong>, v katerem bosta nastopila Laura Dern in Hugh Jackman.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbNajbolj\u0161i nastop [Hopkinsove] kariere \u2013 pogumen, bole\u010d in globoko pretresljiv.\u00ab
– Anne Billson, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbTo so solze, na katere se je Anthony Hopkins pripravljal vse \u017eivljenje. ZA+\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbGlede na mra\u010dno temo bi gledalec morda pri\u010dakoval depresiven film. A gre za tako mo\u010dno filmsko izku\u0161njo in tako \u010dudovito komorno dramo za zbirko vrhunskih igralskih talentov \/\u2026\/, da je film pravzaprav presenetljivo po\u017eivljajo\u010d. \/\u2026\/ O\u010de<\/strong> je paradoks: subtilen in hkrati neposreden, neizprosen in hkrati ne\u017een. Na svoj elegantni, begajo\u010di, varljivi, so\u010dutni na\u010din je pravzaprav zelo podoben \u017eivljenju.\u00ab
– Ann Hornaday, The Washington Post<\/em><\/p>\n

\u00bbFlorian Zeller je z O\u010detom<\/strong> ustvaril osupljiv re\u017eijski prvenec. \/\u2026\/ Njegov vizualni slog je var\u010den, premi\u0161ljen in eleganten. V ospredje lahko zato stopijo igralski nastopi \u2013 intimni, mra\u010dno humorni, surovi in siloviti. Zeller ima roko kirurga. Montira spretno in natan\u010dno, pa vendar ni nikoli brezdu\u0161en. Je pa forenzi\u010den. Povabi nas v filmsko sestavljanko, kjer se ves \u010das spra\u0161ujemo, kaj je res in kaj ne. A v svojih kristalno jasnih in skrbno urejenih posnetkih uspe hkrati pri\u010darati po\u010dasi nara\u0161\u010dajo\u010do paniko zgodbe, ki ves \u010das spodmika na\u0161a pri\u010dakovanja. Gladina filma je mirna in jasna, pod povr\u0161jem pa brbotata groza in strah. Pred nami je neubrana komorna glasba du\u0161e, ki jo Zeller dirigira z izjemno ne\u017enostjo in bole\u010dino. Zeller-re\u017eiser modro in skromno pusti, da v ospredje stopi briljantna ideja Zellerja-scenarista. S tem omogo\u010di, da iz drame vznikne nekaj starodavnega. Gr\u0161ka tragedija v londonskem stanovanju. Anthony Hopkins in Olivia Colman sta izjemna. Re\u017eiser je igralcema izkazal spo\u0161tovanje tako, da jima je pustil opraviti velik del dela. Uslugo sta mu velikodu\u0161no vrnila s svojima nastopoma. Rezultat je \u010dustveni triler, ki se spopade z umom in po\u0161teno zlomi srce. Zeller-re\u017eiser je pri\u0161el \u2013 in pri\u0161el je zmagoslavno.\u00ab
– Kenneth Branagh, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbOtro\u0161ka ranljivost \u017ee dolgo ni bila nekaj, kar bi nam Hopkins hotel pokazati, a zdi se, da je pripravljen na vlogo; da si jo resni\u010dno \u017eeli igrati \u2013 \u010deprav vi morda ne boste pripravljeni na to, kako globoko gre.\u00ab
– Tim Robey, The Daily Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbNajbolj srhljiv film na leto\u0161njem Sundanceu ne govori o sadisti\u010dnem morilcu ali zlove\u0161\u010dem kultu. Pravzaprav sploh ne gre za grozljivko v klasi\u010dnem pomenu besede. To je film o srh zbujajo\u010di grozi \u017eivljenja z demenco in preganjal me bo \u0161e tedne.\u00ab
– Benjamin Lee, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbNa trenutke se zdi, da film uprizarja Kralja Leara<\/strong> v Zoni somraka<\/strong>; spet drugi\u010d deluje kot Iz\u017earevanje<\/strong> z liki iz \u017eajfnice Harolda Pinterja namesto demonov.\u00ab
– Owen Gleiberman, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbTo je jok mo\u0161kega, ki ga zdeluje in ubija Alzheimer, a mu spomin tu in tam \u0161e toliko deluje, da ve, kaj se dogaja – da torej ve, da izgublja spomin, da izginja, da razpada. To so solze, na katere se je Anthony Hopkins pripravljal vse \u017eivljenje, kakor se je tudi vse \u017eivljenje pripravljal na tisti: \u00bb Kaj bo z mano?\u00ab In na oni: \u00bbZakaj se z mano pogovarjate tako, kot da sem retardiran? ZA+\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Gledalec se znajde v glavi protagonista, ki obupano i\u0161\u010de izgubljene ko\u0161\u010dke sestavljanke, da bi znova sestavil sliko svojega \u017eivljenja. Pretresljiva drama, ki se poigrava z elementi trilerja in srhljivke, je Anthonyju Hopkinsu prinesla leto\u0161njega oskarja za najbolj\u0161ega igralca.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":207768,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/205918"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/207768"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=205918"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}