{"id":205858,"date":"2023-01-24T17:33:51","date_gmt":"2023-01-24T16:33:51","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/mandibule\/"},"modified":"2023-03-20T14:19:18","modified_gmt":"2023-03-20T13:19:18","slug":"mandibule","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/mandibule\/","title":{"rendered":"Mandibule"},"content":{"rendered":"

zgodba
\n<\/strong>Ko ne prav bistra prijatelja Jean-Gab in Manu v prtlja\u017eniku avtomobila odkrijeta orja\u0161ko muho, se odlo\u010dita, da jo bosta udoma\u010dila in z njeno pomo\u010djo zaslu\u017eila goro denarja.<\/p>\n

iz prve roke
\n<\/strong>\u00bbKo sem kon\u010dal z monta\u017eo svojega zadnjega celove\u010derca Semi\u0161 jakna<\/strong>, sem se zavedel, da so vsi moji filmi komedije, mo\u010dno pre\u017eete s smrtjo. \/\u2026\/ Moja dela bodo vedno zaznamovali iste obsesije, isti slog, isti smisel za humor. Tako pa\u010d je, druga\u010de ne znam. \u017de od vsega za\u010detka sem imel ob\u010dutek, da orjem \u010disto svojo ledino: izkrivljena resni\u010dnost, do konca sprevr\u017eeni med\u010dlove\u0161ki odnosi, nadrealisti\u010dni prikazi dru\u017ebe, divje, otro\u010dje fantazije … V Mandibulah<\/strong> sem kon\u010dno opustil smrt in se osredoto\u010dil na \u017eivljenje. To je predvsem iskrena komedija o prijateljstvu, zahvaljujo\u010d orja\u0161ki muhi v srcu zgodbe pa tudi domi\u0161ljijski film; nenavaden kri\u017eanec med fantastiko E.T.-ja<\/strong> ter prismojenostjo Butca in butca<\/strong>. Morda bo zvenelo kot kak\u0161na obupna marketin\u0161ka domislica, ampak to moram zapisati: Mandibule<\/strong> so moj prvi film brez smrtnih \u017ertev. In \u010de ho\u010demo na vsak na\u010din teoretizirati \/\u2026\/, bi lahko rekli, da je velika muha \u2013 nedvomno rojena na kupu trupel iz mojih prej\u0161njih zgodb \u2013 edini element Mandibul<\/strong>, pre\u017eet z morbidnostjo, ki morda za vedno zapu\u0161\u010da moje filme.\u00ab
\n– Quentin Dupieux<\/p>\n

portret avtorja
\n<\/strong>Quentin Dupieux, rojen leta 1974 v Parizu, je francoski re\u017eiser in ustvarjalec elektronske glasbe. Konec devetdesetih je posnel niz oglasov za kavbojke Levi’s, skladba Flat Beat<\/em>, ki jo je ustvaril za kampanjo, pa je bila v tistem \u010dasu velika uspe\u0161nica. Pod umetni\u0161kim imenom Mr. Oizo je kasneje izdal \u0161e albume Analog Worms Attack<\/em>, Moustache (Half a Scissor)<\/em> in Lambs Anger<\/em>. Leta 2007 je zre\u017eiral prvenec Steak<\/strong>, tri leta pozneje pa se je v sekcijo Teden kritike festivala v Cannesu uvrstil z absurdisti\u010dno Gumo<\/strong> (Rubber, 2010), zgodbo o avtomobilski gumi, ki se odpravi na morilski pohod. Sledil so celove\u010derci Narobe svet <\/strong>(Wrong, 2012), Wrong Cops<\/strong> (2013), R\u00e9alit\u00e9 <\/strong>(2014) in Au poste!<\/strong> (2018). Re\u017eiserjev predzadnji film Semi\u0161 jakna<\/strong> (Le Daim), zgodba o mo\u0161kem, obsedenem s svojo usnjeno jakno, je bil leta 2019 prikazan v sklopu \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev festivala v Cannesu. Tako kot Mandibule<\/strong> smo si tudi Gumo<\/strong>, Narobe svet<\/strong> in Semi\u0161 jakno<\/strong> lahko ogledali v sekciji Ekstravaganca na Ljubljanskem filmskem festivalu.<\/p>\n

kritike
\n<\/strong>\u00bbPo desetih mesecih zaprtih kinodvoran Mandibule<\/strong> Quentina Dupieuxa kon\u010dno prihajajo na \/\u2026\/ velika platna \u2013 vse sijo\u010de ter ozalj\u0161ane s pop<\/em> in kul<\/em> \u010dari spretno odmerjenega koktajla, ki ga sreba\u0161 v havajski srajci na soncu.\u00ab
\n– Didier P\u00e9ron, Lib\u00e9ration<\/em><\/p>\n

\u00bbBalzam za scvrte mo\u017egane. Edini film, ki sem ga v 2020 gledala dvakrat. Toro \u00e9motion!\u00ab
\n– Ur\u0161a Menart, Najbolj\u0161i filmi v letu 2020, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiser pri\u010dara \u010dudovite trenutke pre\u0161ernega idiotizma, \/…\/ ki jih nikakor ne smete zamuditi.\u00ab
\n– Jacques Mandelbaum, Le Monde<\/em><\/p>\n

\u00bbMandibule<\/strong> potrjujejo zelo posebno mesto, ki ga ima v francoskem filmu Quentin Dupieux; tako posebno, da \u0161e vedno mo\u010dno razdvaja. \/\u2026\/ Tiste, ki bodo v njem videli le neumnost, bo film nedvomno le \u0161e utrdil v njihovem prepri\u010danju, saj je prav neumnost njegova glavna tema. \/\u2026\/ Mandibule<\/strong> so o\u010ditno ‘bedast’ film, a na\u010din, kako se s to vlogo poistovetijo, nas pripelje na sam rob sanj (‘V mleko sanj vedno pade muha,’<\/em> je napisal Ram\u00f3n G\u00f3mez de la Serna). Film ves \u010das na novo izumlja neko obliko burleskne abstrakcije, svobodno poigravajo\u010d se z nesorazmerji (velikosti, tonov), s podvajanji, ponavljanji in lapsusi.\u00ab
\n– Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm je tako osve\u017eujo\u010d, ker se Dupieux \u2013 tako kot se njegova antijunaka ne menita za pravila obna\u0161anja \u2013 veselo po\u017evi\u017ega na to, kako bi morala potekati triler pregona ali grozljivka. Re\u017eiser odbren\u010di, kamorkoli se mu zaho\u010de. Buddy<\/em> komedije iz devetdesetih so bile redko tako po\u017eivljajo\u010de. Seveda pa je tudi res, da niso ravno pogosto pripovedovale o gromozanskem \u017eu\u017eku.\u00ab
\n– Nicholas Barber, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbKombinacijo tonov in veli\u010dastno simfonijo bizarnosti, ki ju ustvari Quentin Dupieux \/\u2026\/, lahko najbolje do\u017eivimo prav na velikem platnu. Lahko bi celo rekli \/\u2026\/, da se Mandibule<\/strong> z dvojico junakov, ki sama sebe vidita zgolj kot mu\u0161ja dreserja in iluzionista \/\u2026\/ vra\u010dajo k sejemskim koreninam filma. S \u010dasovno in geografsko nedolo\u010deno zgodbo Quentin Dupieux bolj kot kadarkoli slavi univerzalnost sedme umetnosti ter nam pomaga, da pobegnemo pred tegobami resni\u010dnosti. Ho\u010demo \u0161e!\u00ab
\n– Damien Leblanc, Le Point<\/em><\/p>\n

\u00bbMandibule<\/strong> so pravo nasprotje paranoi\u010dnemu in morbidnemu deliriju re\u017eiserjevega prej\u0161njega celove\u010derca. \/\u2026\/ \u010ce Dupieux pi\u0161e iz svoje podzavesti, je tokrat bolj kot iz no\u010dnih mor o\u010ditno \u010drpal iz sanj, in sicer tistih, ki izvirajo iz njegove mladosti in spominov na po\u010ditnice na Azurni obali v poznih osemdesetih. \/\u2026\/ Film je lahkoten in dobrodejen kot poletni vetri\u010d \/\u2026\/.\u00ab
\n– Bruno Deruisseau, Les Inrockuptibles<\/em><\/p>\n

\u00bbGre za film, ki je na svoj na\u010din v posebnem odnosu z ni\u010dem \u2013 ravno v tej pre\u010di\u0161\u010denosti usmeritve k ni\u010du pa nas zagrabi na mestu, kjer res ne bi pri\u010dakovali, in nas nagovori v lastnem do\u017eivljanju ni\u010dnosti trenutne gospodarsko-civilizacijske ureditve in atmosfere, ki jo je Mark Fisher imenoval kapitalisti\u010dni realizem. Hiperatomiziranost, hiperbirokratiziranost, neobveznost, utesnjujo\u010da permisivnost in vsiljena odsotnost alternative prispevajo k temu, da ljudje tudi svoja \u017eivljenja do\u017eivljajo kot nekaj, kar je o ni\u010demer, za-ni\u010d. Tako Mandibule<\/strong> niso niti klasika, niti trash, niti film, ki bi ga lahko preprosto odpravili, temve\u010d nekaj, kar ves \u010das rahlo neprijetno \u017ege\u010dka in preizku\u0161a meje na\u0161ega ob\u010dutka za to, kaj bi film moral biti.\u00ab
\n– Muanis Sinanovi\u0107, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbV \u010dasih zdravstvenih ukrepov in omejevanja svobo\u0161\u010din \/\u2026\/ sporo\u010dilo in son\u010dne podobe Quentina Dupieuxa nadvse dobro denejo. Dajte si du\u0161ka!\u00ab
\n– Jacky Bornet, Culturebox – France T\u00e9l\u00e9visions<\/em><\/p>\n

\u00bbNi veliko re\u017eiserjev, ki bi znali pod isto streho spraviti dva slaboumna protagonista, mladenko z mo\u017egansko po\u0161kodbo in predimenzionirano \u017eu\u017eelko, pri tem pa jih nekako spremeniti v elemente mra\u010dnega humorja. V sicer zatohlem svetu francoske komedije Dupieux tako zelo izstopa, da je postal \u017eanr zase.\u00ab
\n– Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ edini film, ki je resni\u010dno razburkal Lido.\u00ab
\n– Mathieu Macheret, Le Monde<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Francoski ekstravagantne\u017e Quentin Dupieux se po filmih o morilski avtomobilski gumi in ljubosumni semi\u0161 jakni vra\u010da s son\u010dno, lahkotno in zelo svojevrstno komedijo o dveh prijateljih in velikanski muhi, ki jo sam opisuje kot \u00bbnenavadnega kri\u017eanca med E.T.-jem ter Butcem in butcem\u00ab.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":205917,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/205858"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/205917"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=205858"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}