{"id":200222,"date":"2022-01-14T10:29:38","date_gmt":"2022-01-14T09:29:38","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/undine\/"},"modified":"2023-11-24T11:46:30","modified_gmt":"2023-11-24T10:46:30","slug":"undine","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/undine\/","title":{"rendered":"Undine"},"content":{"rendered":"

zgodba
\n<\/strong>\u00bb\u010ce me zapusti\u0161, te bom morala ubiti.\u00ab<\/em>\u00a0Ko Undine, zgodovinarko v berlinskem mestnem muzeju, zapusti ljubimec, se ji podre svet. Starodavni mit pravi: \u010de mo\u0161ki izda njeno ljubezen, ga mora Undine ubiti in se vrniti v jezero v gozdu. A ona no\u010de izpolniti prekletstva. Rada bi ljubila. Spoznala je nekoga drugega. In te ljubezni no\u010de izgubiti.<\/p>\n

zanimivosti
\n<\/strong>Motive, povezane z mitom o undini, lahko najdemo \u017ee v starogr\u0161ki mitologiji, avtor poimenovanja pa je srednjeve\u0161ki zdravnik in alkimist Paracelsus. V njegovem spisu, objavljenem posthumno leta 1566, je undina (iz latinske besede unda, val) eno od \u0161tirih elementarnih bitij, vodna nimfa, ki lahko pridobi nesmrtno du\u0161o le, \u010de se poro\u010di s \u010dlovekom. Mit so v devetnajstem stoletju obudili nem\u0161ki romantiki: leta 1811 je Friedrich de la Motte Fouqu\u00e9 objavil povest Undine<\/em>, ki je navdihnila \u0161tevilne variacije in predelave: v opero so jo med drugim prelili E.T.A. Hoffmann (1816), Albert Lortzing (1845) in Peter Ilji\u010d \u010cajkovski (1869), za balet pa jo je leta 1957 uglasbil Hans Werner Henze. Med najbolj slavnimi knji\u017enimi interpretacijami sta pravljici Mala morska deklica<\/em> Hansa Christiana Andersena (1836) in Ribi\u010d in njegova du\u0161a<\/em> Oscarja Wilda (1891), znana pa je tudi igra Ondina <\/em>(Ondine, 1939) francoskega pisatelja in dramatika Jeana Giraudouxa, katere uprizoritev smo si lahko leta 2016 ogledali na odru SNG Nova Gorica. Christian Petzold je navdih za Undine<\/strong> \u010drpal predvsem iz kratke zgodbe Undine geht<\/em> (1961) avstrijske pesnice in pisateljice Ingeborg Bachmann, k snemanju filma pa ga je spodbudila tudi knjiga Petra von Matta Liebesverrat: Die Treulosen in der Literatur<\/em> (1989). Zgodbo o undini je na veliko platno nazadnje prenesel Neil Jordan leta 2009.<\/p>\n

iz prve roke
\n<\/strong>\u00bb‘Vi, ljudje! Vi, po\u0161asti!’<\/em> Tako se za\u010dne zgodba Ingeborg Bachmann Undine geht<\/em>. Undina je prevarana vodna nimfa. Po stari mitologiji \u017eivi v jezeru sredi gozda. Mo\u0161ki, ki je nesre\u010dno zaljubljen, ki ljubi brez vsakega upanja, ki ne ve ve\u010d, kaj bi sam s sabo in svojimi \u010dustvi \/\u2026\/, lahko gre v gozd, na breg jezera, in zakli\u010de njeno ime. In ona bo pri\u0161la in ga ljubila. Njuna ljubezen je pogodba, ki je mo\u0161ki ne sme nikoli prekr\u0161iti. \u010ce jo prekr\u0161i, mora umreti. Obi\u010dajno je tako, da tisti, ki ljubi in je ljubljen, postane lahkoten in svoboden ter se spet zdi vreden ljubezni in po\u017eelenja. V mitu se tako za\u010dne prej brezupno obo\u017eevana \u017eenska nenadoma zanimati za mo\u0161kega. Mo\u0161ki zapusti undino, da bi se poro\u010dil s svojo prvo ljubeznijo. Na poro\u010dno no\u010d undina vstopi v spalnico, mo\u0161kega objame v vodni mehur\u010dek in ga utopi. ‘Izjokala sem ga do smrti,’<\/em> \u0161e zakli\u010de slu\u017eabnikom, potem pa spet izgine v gozd, v jezero. \/\u2026\/ Zgodbo o undini poznam \u017ee iz otro\u0161tva, ampak vedno sem si vse narobe zapomnil. Morda pa je ravno to predpogoj za pisanje scenarijev \u2013 napa\u010den spomin, kot nekak\u0161no la\u017eno pri\u010danje \u2026 Tisto, \u010desar nisem nikoli pozabil, pa so bile besede, ki jih undina zakli\u010de slu\u017eabnikom nezvestega mo\u0161kega, potem ko ga ubije: ‘Izjokala sem ga do smrti.’<\/em> Ta Fouqu\u00e9jev stavek mi je bil vedno v\u0161e\u010d. Omenjeni spomin se je pome\u0161al z drugimi razli\u010dicami, z Lortzingovo opero in z Andersenovo Malo morsko deklico<\/em>, kjer se isti motiv spet pojavi malo druga\u010de; v nekem trenutku pa sem prebral tudi Undine geht <\/em>Ingeborg Bachmann. Pri njeni zgodbi mi je bilo v\u0161e\u010d, da govori undina in ne kak\u0161en pripovedovalec ali mo\u0161ki lik. \u017denska je tista, ki ima besedo. Pomislil sem, da bi iz tega morda lahko naredil film. Film, ki bi govoril o undini in njenem obupu. Prekletstvo v zgodbi Ingeborg Bachmann je, da mo\u0161ki nikoli niso zvesti, ker ljubijo samo sebe. In prekiniti to prekletstvo, pripovedovati z \u017eenske perspektive, to se mi je zdel pravi pristop k pripovedi: da se undina no\u010de vrniti v jezero v gozdu, da no\u010de ubijati. Sre\u010da Christopha, prvega mo\u0161kega, ki jo ljubi zaradi nje same, in to je ljubezen, za katero se bo borila. \/\u2026 \/ Moji liki \u017eivijo v svetu, ki ga je kapitalizem oropal \u010darovnije; v svetu, kjer so \u010dustva postala blago. \/\u2026\/ Kapitalizem prodaja na\u0161e sanje in jih kot plasti\u010dne odpadke odlaga v oceane. Kino je kraj, ki nam lahko vsaj za devetdeset minut vrne sanje. Tam \u017eelje \u0161e vedno zale\u017eejo.\u00ab
\n– Christian Petzold<\/p>\n

portret avtorja
\n<\/strong>Christian Petzold se je rodil leta 1960 v Hildnu in \u0161tudiral re\u017eijo na Nem\u0161ki akademiji za film in televizijo v Berlinu. Z deli, kot so\u00a0Notranji mir\u00a0<\/strong>(Die innere Sicherheit, 2001),\u00a0Yella<\/strong>\u00a0(2007) in\u00a0Jerichow<\/strong>\u00a0(2008), se je uveljavil kot vodilni predstavnik ohlapno povezane skupine sodobnih nem\u0161kih re\u017eiserjev, znane pod imenom berlinska \u0161ola. Na mednarodno prizori\u0161\u010de se je prebil z\u00a0Barbaro<\/strong>\u00a0(2012), zgodbo o vzhodnonem\u0161ki zdravnici, ki jo zaradi poskusa pobega premestijo v bolni\u0161nico na pode\u017eelju. Film mu je poleg kriti\u0161ke hvale in \u0161tevilnih drugih nagrad prinesel srebrnega medveda za najbolj\u0161o re\u017eijo na Berlinalu. Leta 2014 je s Phoenixom<\/strong>\u00a0(2014), hitchcockovsko psiholo\u0161ko dramo, ume\u0161\u010deno med ru\u0161evine Berlina leta 1945, potrdil svoj sloves enega najbolj kriti\u0161ko cenjenih sodobnih nem\u0161kih re\u017eiserjev. Sledil je Tranzit<\/strong>\u00a0(2018), zgodba o mladeni\u010du na begu pred fa\u0161isti\u010dnim okupatorjem, prestavljena v enaindvajseto stoletje. Film smo si v prisotnosti re\u017eiserja lahko ogledali na 29. Liffu, festival pa je Petzoldu posvetil tudi retrospektivo. Paula Beer in Franz Rogowski, ki sta skupaj prvi\u010d zaigrala v Tranzitu<\/strong>, sta nastopila tudi v Petzoldovem naslednjem filmu Undine<\/strong>. Film o mitolo\u0161ki vodni nimfi si je re\u017eiser zamislil kot prvi del na\u010drtovane trilogije na temo naravnih elementov.<\/p>\n

kritike
\n<\/strong>\u00bbKako se miti prelivajo iz \u017eivljenja v umetnost in spet nazaj v \u017eivljenje.\u00ab
\n– Ingrid Kova\u010d Brus, Najbolj\u0161i filmi v letu 2020, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbLjubezen med Undine in Christophom predstavlja nasprotje svetu ekonomskega \u010dloveka; njuna ljubezen je onkraj menjave in prera\u010dunavanja, onkraj kalkulacije in \u017eelje po posedovanju. Ljubimca sta svobodna in ne \u0161pekulirata o ni\u010demer. Ali povedano na klasi\u010den na\u010din: erotizirata um in poduhovljata naravo. ‘Toliko pametnih re\u010di pove\u0161 na tako lep na\u010din,’<\/em> re\u010de Christoph Undine.\u00ab
\n–\u00a0Thomas Assheuer, Die Zeit<\/em><\/p>\n

\u00bbUndine<\/strong> je velik film o ljubezni \u2013 miti\u010dni, brez\u010dasni, ve\u010dni in osvobajajo\u010di \u2013, poganja pa ga najbolj simbioti\u010den par, kar smo jih v dolgem \u010dasu videli na filmskem platnu.\u00ab
\n– J\u00e9r\u00f4me d\u2019Estais, La Septi\u00e8me<\/em> obsession<\/em><\/p>\n

\u00bbV ljubezenski zgodbi, ki re\u017eiserjevim znanim talentom doda \u0161e fantazijo in humor, se tako kot miti\u010dna, po du\u0161i hrepene\u010da vodna nimfa iz naslova ves \u010das obnavlja in ponovno rojeva tudi Berlin. \/\u2026\/ Undina iz ljudskega izro\u010dila priplava iz vode, da bi na\u0161la ljubezen in dobila du\u0161o. Berlin, mesto, ki je zraslo iz mo\u010dvirja, se je na to pot podajalo znova in znova. Petzoldov negotovo optimisti\u010dni film je ljubezensko pismo Berlinu, pa \u010deprav je jasno, da se bo morala Undine nazadnje vrniti v vodo. \/\u2026\/ Re\u017eiserji svoje tematske preokupacije pogosto razgrnejo tako, da liku polo\u017eijo v usta zgodovinsko lekcijo; trop, ki se skoraj vedno izka\u017ee za nerodno didakti\u010dnega. Christian Petzold\u00a0je eden redkih, ki so izzivu kos, in morda prvi, ki zna lekcijo iz zgodovine narediti eroti\u010dno.\u00ab
\n– Giovanni Marchini Camia, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbZ leti postajajo gonilne sile v umetnikovem \u017eivljenju vse bolj o\u010ditne: Christian Petzold je, o tem ni ve\u010d dvoma, najve\u010dji romantik nem\u0161kega filma. Tokrat se vra\u010da k mitologiji vodne nimfe undine, da bi pripovedoval o usodni zvezi dveh ljubimcev; o predanosti, po\u017ertvovalnosti, nezvestobi in izdajstvu.\u00ab
\n– Tobias Kniebe, S\u00fcddeutsche Zeitung<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm je pre\u017eet z romantiko nore strasti \/\u2026\/ ter obarvan s \u010dudovitim lirizmom \/\u2026\/, ki ga v nem\u0161ki kinematografiji vse preredko vidimo in ki v odnosu do narave ob\u010dasno spomni na dela Apichatponga Weerasethakula.\u00ab
\n– Bruno Deruisseau, Les Inrockuptibles<\/em><\/p>\n

\u00bbUndine<\/strong> je metafizi\u010dna romanca, ki bi bila v\u0161e\u010d Franku Borzageu, Ren\u00e9ju Clairu in Jeanu Cocteauju. In tak\u0161nih filmov filmska zgodovina \u0161e zdale\u010d nima dovolj.\u00ab
\n– Daniel Kothenschulte, Frankfurter Rundschau<\/em><\/p>\n

\u00bb\u0160tevilni veliki filmski ustvarjalci znajo delati \u010dude\u017ee z majhnim prora\u010dunom, a Petzold je prav gotovo eden najve\u010djih mojstrov na\u010dela ‘manj je ve\u010d’. Re\u017eiserju nekako uspe brez kakr\u0161negakoli okrasja ali iznajdljivih trikov kamere pri\u010darati razko\u0161no, nadzemeljsko romantiko v slogu Jeana Cocteauja. Zgodba je polna zasukov, a kot pri ve\u010dini Petzoldovih filmov se pripoved umakne navalu nebrzdanih in neugasljivih strasti.\u00ab
\n–\u00a0David Jenkins, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbNezgode, ki se pripetijo \u2013 uni\u010denje akvarija, made\u017e rde\u010dega vina na zidu, ki nastane med ljubezenskim ruvanjem, razbitje talismanske figurice potaplja\u010da \u2013 dajejo misliti, da je Petzold zasnoval film kot oniri\u010dno izku\u0161njo; sanje, ki svoje skrivnosti razkrivajo po\u010dasi \u2013 kot bi bil sanja\u010d podvr\u017een psihoanalizi.\u00ab
\n– Graham Fuller, The Arts Desk<\/em><\/p>\n

\u00bbUndine<\/strong> izpolni pri\u010dakovanja ter gledalca preplavi z razko\u0161nimi vizualnimi motivi in zgodovinsko kompleksnostjo, medtem pa razpleta strastno ljubezensko zgodbo, ki je zlepa ne bomo pozabili.\u00ab
\n– Tara\u00a0Judah, Najbolj\u0161i filmi v letu 2020, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbPetzoldova var\u010dna, kristalno jasno posneta zgodba ves \u010das spreminja svojo podobo, menjajo\u010d vzdu\u0161je in register, prepletajo\u010d romanco z napetostjo in nenadnimi prebliski humorja.\u00ab
\n– Lee Marshall, Screen Daily<\/em>\u00a0<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Christian Petzold (Phoenix, Tranzit) prina\u0161a sodobno interpretacijo mita o skrivnostni vodni nimfi: urbano pravljico o ljubezni v od\u010daranem svetu. Igralka Paula Beer je za naslovno vlogo prejela srebrnega medveda na Berlinalu in nagrado Evropske filmske akademije.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":200223,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/200222"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/200223"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=200222"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}