{"id":200186,"date":"2026-05-07T08:38:58","date_gmt":"2026-05-07T06:38:58","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/polascevalka\/"},"modified":"2026-05-07T08:48:43","modified_gmt":"2026-05-07T06:48:43","slug":"polascevalka","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/polascevalka\/","title":{"rendered":"Pola\u0161\u010devalka"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>Tasya Vos (Andrea Riseborough) dela kot poklicna morilka za skrivnostno biotehnolo\u0161ko podjetje. S pomo\u010djo mo\u017eganskega vsadka se polasti telesa in duha nevednega gostitelja, ki zanjo opravi umazano nalogo. Njeni naro\u010dniki so korporativni mogotci, njene tar\u010de njihovi konkurenti. A ko se naseli v mo\u017egane najnovej\u0161e \u017ertve, se za\u010dneta njuni osebnosti nevarno zlivati, morilka pa postaja ujetnica misli, ki jo sku\u0161ajo izbrisati.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>&#8220;Zamisel za film se mi je porodila v \u010dasu velikih \u017eivljenjskih sprememb, ko sem se prebujal z ob\u010dutkom odtujenosti, kot bi mi ni\u010d ve\u010d ne bilo doma\u010de, in sem se moral truditi, da bi na\u0161el identiteto, ki bi v tem novem kontekstu dajala smisel. Mislim, da to ni ni\u010d nenavadnega. Da veliko ljudi do\u017eivlja trenutke, ko se jim zdi, da morajo igrati nekak\u0161en lik. Ta ideja se mi je zdela zanimiva z osebnega in filozofskega vidika, in hotel sem jo prenesti v polje znanstvene fantastike. Na bolj satiri\u010dni in politi\u010dni ravni pa me je zanimala korporativna plat. V preteklosti so imele korporacije svoje vojske, kar je bilo nekaj popolnoma sprejemljivega. Mislim, da se danes zopet vra\u010damo k pojavu korporacije kot globalne sile, ki konkurira dr\u017eavi, kot se je denimo Google postavil proti ameri\u0161ki Nacionalni varnostni agenciji. \u0160e en vidik pa je vsesplo\u0161no poseganje v zasebnost. Scenarij sem za\u010del pisati ravno v \u010dasu afere s Snowdenom in vsi smo se dodobra zavedali, kako zelo oblast opazuje in opreza za dr\u017eavljani. <strong>Pola\u0161\u010devalka <\/strong>poka\u017ee najbolj skrajen vdor v zasebnost \u2013 je nekdo, ki se polasti tvojega \u017eivljenja, \u010deprav kot resni\u010dna oseba sploh ne vstopi vanj.&#8221;<br \/>\u2013 Brandon Cronenberg<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>&#8220;Podobno kot v mnogih znanstvenofantasti\u010dnih srhljivkah Davida Cronenberga stoji v sredi\u0161\u010du <strong>Pola\u0161\u010devalke<\/strong> nelo\u010dljivost \u010dlove\u0161ke narave, dru\u017ebe in tehnologije. V skladu s tem film prikazuje spreminjanje oziroma razkrajanje temeljnih \u010dlove\u0161kih kategorij, kot je osebna identiteta v \u010dasu tehnolo\u0161kega kapitalizma. Idejno to sicer ne predstavlja ni\u010d zares novega, zato Brandonova <strong>Pola\u0161\u010devalka <\/strong>vsebinsko \u0161e ostaja v senci o\u010detovih mojstrovin. A zaradi vizualne domiselnosti filma je to pravzaprav sekundarnega pomena. Z retrotehnolo\u0161kimi napravami, hladno postmoderno arhitekturo in domiselnimi barvnimi kombinacijami se film estetsko mo\u010dno oddaljuje od klasi\u010dne \u017eanrske estetike dvajsetega stoletja. Cronenbergov najnovej\u0161i film tako predstavlja vizualno in \u017eanrsko inovativno delo, ki brez olep\u0161evanja prikazuje distopi\u010dno prihodnost korporativnega kapitalizma, pri \u010demer najdemo marsikatero vzporednico s svetom, v katerem \u017eivimo sami. Zato lahko film gledamo tudi kot luciden komentar sodobnega kapitalisti\u010dnega sveta, ki je iz svojih betonskih velemest izgnal vsako doma\u010dnost ali stabilnost.&#8221;<br \/>\u2013 Jernej Meden, <em>Radio \u0160tudent<\/em><\/p>\n<p>&#8220;Ko ho\u010de\u0161 pohvaliti novo stvaritev mladega avtorja, \u010de\u0161 da bi \u0161lo prav lahko za \u0161e neodkrit film njegovega o\u010deta, te seveda skrbi, da bo\u0161 prizadel avtorjeva \u010dustva. A Brandon Cronenberg je brez dvoma vedel, v kaj se spu\u0161\u010da s svojim drugim celove\u010dercem. <strong>Pola\u0161\u010devalka<\/strong> je psiholo\u0161ka grozljivka, v kateri sre\u010damo naprave za nadzor misli, ki penetrirajo v telesa, namerno provokativno telesno grozo in znanstvena orodja, ki tako kot tiste grozovite kle\u0161\u010de iz filma <strong>Smrtonosna dvoj\u010dka<\/strong> (Dead Ringers, 1988) omogo\u010dajo nasilje brez \u017ertvovanja visoko stiliziranega bli\u0161\u010da. Sin Davida Cronenberga je vklju\u010dil celo Jennifer Jason Leigh in tako zape\u010datil aluzijo na o\u010detov <em><strong>eXistenZ<\/strong><\/em>. Toda ta izpiljena stvaritev pripada sodobnosti, pona\u0161a pa se s hladno estetiko in psihotropnim u\u010dinkom najbolj\u0161ih neodvisnih znanstvenofantasti\u010dnih grozljivk zadnjih let. \/\u2026\/ zgodbo in podobe poganja \u010dustvena logika, ki posrka gledalca, \u010detudi ta ne ve, ali je na strani nedol\u017enega mo\u0161kega ali njegove trpe\u010de napadalke. V <strong>Pola\u0161\u010devalki <\/strong>sta oba \u017ertvi, oba izkori\u0161\u010dana, pa \u010deprav ju kapitalisti za zdaj ohranjajo pri \u017eivljenju. Tu gre za mnogo ve\u010d kot zgolj za hipnoti\u010den \u017eanrski u\u017eitek. Upajmo, da nam na naslednji film Brandona Cronenberga ne bo treba \u010dakati osem let.&#8221;<br \/>\u2013 John DeFore, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>&#8220;\u010ceprav gre \u0161ele za avtorjev drugi celove\u010derec, Brandon Cronenberg izpri\u010duje izjemno stopnjo formalne sofisticiranosti, s pomo\u010djo katere \u010dustveno temperaturo filma zni\u017ea do skrajno natan\u010dnega ledi\u0161\u010da. <strong>Pola\u0161\u010devalka<\/strong> je \u0161okanten film, ki se z neusmiljeno naglico stopnjuje od nelagodja do stresa. Tako kot Colin ne more zgrabiti pulzirajo\u010de bele granule, ki utripa pred njegovimi o\u010dmi, se tudi gledalec na vso mo\u010d trudi ugotoviti, kaj je re\u017eiserjevo sporo\u010dilo. Natan\u010dneje, ali je perspektiva filma nihilisti\u010dna ali pa je <strong>Pola\u0161\u010devalka <\/strong>v resnici moralno nevtralna \u0161tudija najhuj\u0161ih skrajnosti eksistencialne tesnobe. Ta ambivalenca je kajpak del Cronenbergovega na\u010drta.&#8221;<br \/>\u2013 Glenn Kenny, <em>The New York Times<\/em><\/p>\n<p>&#8220;Na prizorih tale\u010dih se obrazov in stapljajo\u010dih se teles je nekaj \u010dudovito otipljivega, kar nas vra\u010da nazaj, k filmskim trikom Georgesa M\u00e9li\u00e8sa, ki so tu \u0161e podkrepljeni s tehnolo\u0161ko potenco 21. stoletja. <strong>Pola\u0161\u010devalka <\/strong>poseduje resni\u010dno fizi\u010dno globino, ki zgodbo prizemlji tudi v njenih najbolj neverjetnih trenutkih.&#8221;<br \/>\u2013 Mark Kermode, <em>The Observer<\/em><\/p>\n<p>&#8220;Tako kot Tasya vam tudi <strong>Pola\u0161\u010devalka <\/strong>zleze pod ko\u017eo. \u010ce gre za poku\u0161njo tega, kaj Brandon Cronenberg obeta filmski prihodnosti, potem lahko re\u010demo le: naj \u017eivi novo meso.&#8221;<br \/>\u2013 Barry Hertz, <em>The Globe and Mail Toronto<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Pola\u0161\u010devalka<\/strong>, ki jo je posnel Brandon Cronenberg, sin Davida Cronenberga, ne be\u017ei pred krvjo (ljudje se tu res izlijejo), brutalnostjo (spraskala vam bo \u017eelodec in mo\u017egane), cinizmom (vsak \u010dlovek je potencialni morilec) ter gubami tehnofobije in paranoje (tehnologija je Veliki brat), obenem pa ledeno in lucidno kombinira psihotriler, body-horror, tehnonoir, sci-fi, puzzle, ekstremno distopijo, morbidne lekcije iz posthumanizma in kritiko neoliberalnih politik, ki od \u010dloveka terjajo, da se ugonablja iz ljubezni do poklica, da je konkuren\u010den, storilen in u\u010dinkovit, da ubija in pleni druge, da se jih pola\u0161\u010da, da zavzame napadalno, agresivno dr\u017eo in da uprizarja svojo najbolj\u0161o verzijo, za katero je dobro, da je morilska. Manj \u010dustev ko ka\u017ee, tem bolje. Telo je nova divjina, nova tr\u017ena ni\u0161a, nova kolonija. Ko kapitalu zmanjka krajev, ki bi jih lahko eksploatiral, za\u010dne eksploatirati nas, na\u0161e telo.\u00ab ZELO ZA<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Brandon Cronenberg v drugem celove\u010dercu svoji \u017eilici za visoko stilizirano in sterilno hladno futuristi\u010dno distopijo vcepi \u0161e tradicijo telesne groze, ki mu kot sinu kultnega Davida Cronenberga pripada \u017ee po rodu. Kriti\u0161ko oven\u010dana znanstvenofantasti\u010dna srhljivka je med \u0161tevilnimi lovorikami prejela nagradi za najbolj\u0161i film in re\u017eijo na osrednjem festivalu fantasti\u010dnega filma v Sitgesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":200187,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/200186"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/200187"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=200186"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}