\u00bbPred leti sem nekega slovenskega bogata\u0161a prepri\u010deval, naj denar vlo\u017ei v slovenski film, \u010de ni\u010d drugega v nizkobud\u017eetne \u017eanrske filme, ki jih itak manjka. Brez tega pa ni resne kinematografije. To se tudi blazno izpla\u010da, sem mu dopovedoval \u2013 in kot dokaz navajal brezbud\u017eetne megahite, recimo \u010carovnico iz Blaira<\/b> (The Blair Witch Project). Najprej sicer ni trznil, toda \u010dez \u010das me je poklical: Dobiva se! In sva se dobila. Pripeljal je \u0161e enega bogata\u0161a \u2013 voljna sta bila financirati \u0161est ekstremno mikrobud\u017eetnih \u017eanrskih filmov (20 tiso\u010d evrov po film\u010dku), samo povem naj jima, kak\u0161ni filmi bi to bili. Bil sem v zadregi \u2013 nisem mogel re\u010di, da moram malce premisliti, ker bi deloval neresno. Zato sem si na licu mesta izmislil \u0161torijo: \u0161tiri\u010dlanska dru\u017eina \u2013 ata, mama, h\u010derkica, sinko in pes \u2013 krene na izlet na Golico, kjer vse idili\u010dno, bajno in bujno cveti, toda v tisti visoki travi, med razsijanim cvetjem, nenadoma skrivnostno brez sledu izgine ata, pa potem \u0161e h\u010derkica, pa mama, pa sinko in na koncu \u0161e pes. Naslov? Logi\u010dno: Golica<\/b>. Kaj pa re\u017eiser? O, ni problema.<\/p>\n
In sem poklical mlaj\u0161ega, znanega slovenskega filmarja, ki ima vedno polna usta \u017eanra, mu pojasnil situacijo in dodal \u2013 da bi mu pokazal perspektivo \u2013, da bi Golici <\/strong>lahko posneli nadaljevanje, Rakov \u0160kocjan<\/b>:<\/i> u\u010diteljica pelje razred na kon\u010dni izlet v Rakov \u0160kocjan, kjer potem vsi skupaj \u2013 u\u010diteljica in u\u010denci \u2013 drug za drugim skrivnostno in brez sledu izginejo. Trilogijo, sem \u0161e navrgel, bi kon\u010dala Slovenija<\/b>: tu bi izginili vsi Slovenci.<\/p>\n S trilogijo ni bilo ni\u010d. Re\u017eiser je \u0161el raje snemat svoj osebni film. Bogata\u0161 je umrl. Toda niti malo ne dvomim, da ste takoj pogruntali, kje sem \u2013 na licu mesta \u2013 sunil idejo za film, v katerem vsi skrivnostno in brez sledu izginejo: ne, seveda ne pri \u010carovnici iz Blaira<\/b>, temve\u010d pri Pikniku pri Hanging Rocku<\/b> <\/i>(Picnic at Hanging Rock), ki ga je leta 1975 posnel Peter Weir, sve\u017e po filmu Avtomobili, ki so po\u017erli Pariz<\/b> <\/i>(The Cars That Ate Paris, 1974), v katerem \u010duda\u0161ki, odbiti, pretenciozni prebivalci avstralske vukojebine Pariz re\u017eirajo prometne nesre\u010de, da bi se lahko \u2013 v vsesplo\u0161nem potro\u0161ni\u0161kem kanibalizmu \u2013 dokopali do svojega \u00bbfunta mesa\u00ab, no, do odpadnega pleha, ki ga \u2013 v imenu bolj\u0161e prihodnosti in napredka \u2013 spreminjajo v groteskne, karnevalske dirkalnike, kakr\u0161ni bodo krasili Millerjevo klasiko Pobesneli Max 2: Cestni bojevnik<\/b> (Mad Max 2, 1981).<\/p>\n Piknik pri Hanging Rocku<\/b>, posnet po romanu Joan Lindsay, ki zveni kot resni\u010dna zgodba, se za\u010dne z napisom: \u00bbV soboto, 14. februarja 1900, se je skupina \u0161olark s kolid\u017ea Appleyard odpravila na piknik k Hanging Rocku pri gori Macedon v dr\u017eavi Victorii. Popoldne so \u0161tevilne izginile brez sledu<\/i> \u2026\u00ab<\/p>\n Hanging Rock \u2013 tista bujna, so\u010dna, bohotna vulkanska in fali\u010dna gmota skale sredi ravnine, \u00bbgeolo\u0161ko \u010dudo\u00ab, staro milijone let \u2013 je videti tako fascinantno in halucinantno (filmu res prihaja ob pogledu nanj!), da bi po\u017erl francoski Pariz, ne le avstralskega, zato dekleta iz zelo strogega, zatiralskega, puritanskega dekli\u0161kega kolid\u017ea tam nimajo nobene mo\u017enosti. Hanging Rock, poln gomazenja \u017eivljenja, vzbuja nemir, drget in histerijo, nevaren je, seksualen, orgazmi\u010den, kot vrnitev potla\u010denega in obenem kot potla\u010ditev vrnitve potla\u010denega \u2013 tu bi lahko Freud odkril vse temeljne koncepte psihoanalize. Toda Hanging Rock, kjer vsak korak postane sugestija, je tudi simptom zagonetne, skrivnostne, misti\u010dne, \u0161e kako \u017eive preteklosti (\u017eive kot Hanging Rock!), ne\u010desa, \u010desar priseljenci, Evropejci, ki so kolonizirali Avstralijo in izbrisali staroselce, ne dojamejo, \u0161e manj \u00bbvidijo\u00ab.<\/p>\n Kultni <\/i>Piknik<\/b>, <\/i>ki bi ga lahko vrteli na double-billu<\/i> z <\/i>Antonionijevo Avanturo<\/b> <\/i>(L\u2019Avventura, 1960), <\/i>je res \u010dudovito mu\u010dna, briljantno nelagodna, neprebojno morbidna grozljivka \u2013 vnaprej nam pove, da bodo dekleta izginila, a ne vemo, katera. Podobno kot v Tanhoferjevem hrva\u0161ko-jugoslovanskem trilerju H-8<\/b> (1958), v katerem vnaprej izvemo, na katerih sede\u017eih bodo sedeli potniki avtobusa, ki bo \u010delno tr\u010dil s tovornjakom, a ne vemo, kdo bo v trenutku nesre\u010de sedel na teh sede\u017eih, ker se bodo potniki med vo\u017enjo stalno presedali.<\/p>\n Piknik<\/b> je grozljiv, ker ni\u010desar ne pojasni. Prilo\u017enost, da najdete re\u0161itev, boste imeli v petek, 31. oktobra, ko bo Weirova klasika odprla No\u010d grozljivk<\/i>, <\/i>festival groze, gorja & grav\u017ea.\u00ab <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" “Kultni Piknik, ki bi ga lahko vrteli na double-billu z Antonionijevo Avanturo, je res \u010dudovito mu\u010dna, briljantno nelagodna, neprebojno morbidna grozljivka \/…\/. Piknik je grozljiv, ker ni\u010desar ne pojasni.” \u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr. <\/p>\n","protected":false},"featured_media":398865,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/200184"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/398865"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=200184"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr. <\/p>\n