{"id":200002,"date":"2022-01-14T10:32:55","date_gmt":"2022-01-14T09:32:55","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/sol-solza\/"},"modified":"2022-01-14T10:47:08","modified_gmt":"2022-01-14T09:47:08","slug":"sol-solza","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/sol-solza\/","title":{"rendered":"Sol solza"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Luc, sin pode\u017eelskega mizarja, prispe v Pariz, da bi opravljal sprejemni izpit na presti\u017eni \u0161oli umetnostne obrti. Na avtobusni postaji ogovori mladenko po imenu Djemila, s katero se zaplete v kratko romanco. ‘Nikoli te ne bom pozabil,’<\/em> ji dahne, ko se \u010dez nekaj dni odpravlja nazaj domov. Kmalu po vrnitvi v o\u010detovo hi\u0161o pa naleti na svojo srednje\u0161olsko ljubezen \u2026<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbMladi igralci in veterani v ekipi so se na snemanju odli\u010dno ujeli. Seveda pa ne smemo pozabiti na Andr\u00e9ja Wilmsa, veterana med igralci \u2013 med tem velikim umetnikom in tistimi, ki so prvi\u010d nastopali v filmu oziroma so \u0161ele na za\u010detku kariere, je vladalo \u010dudovito spodbudno vzdu\u0161je. \/\u2026\/ Zame je ravno tako navdihujo\u010de delati z igralci pri dvajsetih kot s starimi ma\u010dki. \/…\/ Wilms je res izjemen. \/\u2026\/ Velik umetnik je, tako kot moj o\u010de. V Soli solza<\/strong> sem slikal sina in o\u010deta, pri tem pa me je vodila identifikacija tako s sinom kot z o\u010detom. \u010custvene vezi v svojih filmih obi\u010dajno gradim na predzavestni ravni; ta proces mi ni vedno povsem jasen, kot bi me poganjal nekak\u0161en latentni spomin, ki ga ni mogo\u010de razlo\u017eiti \u2013 in prav to daje mojim prizorom ton. \/\u2026\/ Filmi, ki sugerirajo neko misel, so najlep\u0161i. Vendar nikoli ne vem, kako bo to u\u010dinkovalo na gledalce. V\u010dasih sem zelo negotov: ali imam prav, da snemam \u010drno-belo, na filmski trak \u2026? Snemanje v \u010drno-beli tehniki mi je v velik u\u017eitek, vendar pa v\u010dasih, kadar gledam sodobne \u010drno-bele filme, opazim retro<\/em> pristop, ki mi ni v\u0161e\u010d. Po drugi strani pa \u010drno-bela fotografija igralca o\u010disti vseh vlog, ki jih je odigral v barvah. \/\u2026\/ Mizarska obrt je zelo slikovita, ves tisti chiaroscuro<\/em> o\u010detove delavnice … Zelo rad snemam na tak na\u010din in prav zato sem izbral Renata Berto: eden redkih snemalcev je, ki znajo delati s chiaroscurom.<\/em> \/\u2026\/ Snemanje filmov je \u2013 veliko bolj, kot si ljudje predstavljajo \u2013 stvar potez. Zato me spominja na slikanje, na slikarske poteze. Poleg tega je tudi mnogo bolj instinktivno, kot si ljudje mislijo. V\u010dasih naredi\u0161 posnetek in \u2013 ne ve\u0161 zakaj, ampak deluje. Film Sol solza<\/strong> sem snemal v duhu ‘ne vem, kako naj to naredim’. In mislim, da je delovalo: uspelo mi je posneti film, ki ves \u010das ostaja nedol\u017een.\u00ab
– Philippe Garrel<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Philippe Garrel, rojen leta 1948\u00a0v\u00a0Parizu, velja za ve\u010dnega sopotnika francoskega novega vala in enega skritih zakladov francoske kinematografije. V\u00a0\u0161estdesetih letih se je filmsko udejstvoval kot \u010dlan avantgardne francoske skupine Zanzibar, ki je senzibilnost in novo odkrite svobo\u0161\u010dine novega vala kri\u017eala z\u00a0radikalno politi\u010dnimi (levi\u010darskimi) in avantgardnimi taktikami ter zato ostajala na obrobju kriti\u0161ke prepoznave. Njegovi filmi so sestavljeni iz be\u017enih trenutkov vsakodnevne intime in odtujenosti, pri \u010demer sta ta dva motiva pogosto nelo\u010dljivo prepletena.
Garrel je prejel \u0161tevilne nagrade na presti\u017enih mednarodnih festivalih. Leta 1991 mu je film\u00a0J\u2019entends plus la guitar<\/strong>, posve\u010den njegovi nekdanji ljubezni, znameniti pevki Nico, prinesel srebrnega leva za najbolj\u0161o re\u017eijo v Cannesu, uspeh, ki ga je leta 2005 ponovil s filmom\u00a0Navadna ljubimca\u00a0<\/strong>(Les amants r\u00e9guliers). Slednji je napol avtobiografska pripoved o zapravljenih iluzijah revolucionarnega leta 1968, pri kateri je re\u017eiser v\u00a0glavno vlogo (samega sebe) postavil kar svojega\u00a0sina Louisa Garrela. Ta je (tokrat v vlogi svojega deda, igralca Mauricea Garrela) nastopil tudi v\u00a0Ljubosumju<\/strong>\u00a0(La jalousie, 2013), prvem delu tako imenovane \u00bbtrilogije o ljubezni\u00ab. Drugi del trilogije V senci \u017eensk<\/strong>\u00a0(L’ombre des femmes, 2015) je leta 2015 odprl sekcijo \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev festivala v Cannesu, dve leti kasneje pa je v isti sekciji nagrado SACD prejel zaklju\u010dni del trilogije L\u2019Amant d\u2019un jour <\/strong>(2017).
Film Sol solza<\/strong> je bil premierno prikazan na festivalu v Berlinu.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbSol solza<\/strong>, \u010drno-beli bildungsroman<\/em>, je pravi ‘vajeni\u0161ki’ film, v katerem se liki u\u010dijo obrti, \u017eivljenja in ljubezni. \/…\/ Garrel, \u010digar poteze spominjajo na gravuro ali bolje jedkanje, s pomo\u010djo fotografije Renata Berte ujame milino nasmeha, nerodnost vedenja in lepoto \u017eenskega telesa ob zori \u2013 pri \u010demer pripovedi nikoli ne prekinja slika; posnetek nikoli ni zgolj v slu\u017ebi zgodbe. Graver (ali jedkar) Garrel je tako nekje na pol poti med filmskim ustvarjalcem in mizarjem (rokodelcem). Ni namre\u010d treba biti strokovnjak ‘garrelovskih znanosti’, da bi razumeli avtobiografsko razse\u017enost filma, ki se posve\u010da prena\u0161anju znanja in kon\u010da z o\u010detovo smrtjo. \/\u2026\/ In ker smo \u017ee omenili umetni\u0161ko zvrst, ki je bila neko\u010d zelo cenjena, \u010deprav velja za drugorazredno, je treba jasno povedati: pri\u010dujo\u010di film je mojstrovina majhnega mojstra \u2013 ti so v\u010dasih najve\u010dji umetniki.\u00ab
– Marc Cerisuelo, Positif<\/em><\/p>\n

\u00bbVsak film je vedno tudi nagovor. Sol solza<\/strong> pripoveduje o ljubezni in prena\u0161anju znanja. Ni treba posebej poudarjati, da gre tudi za poklon Mauriceu Garrelu: to je oda igralcu in vsem umetnikom, ki svojo umetnost ustvarjajo s poni\u017enostjo in znanjem obrtnikov iz prej\u0161njih \u010dasov.\u00ab
– Hava Sarfati, Bande \u00e0 part<\/em><\/p>\n

\u00bbOdkar se je vrnil k ve\u010dji var\u010dnosti, ki je postala metoda (malo \u0161tevilo likov, kratka snemanja, kratki filmi) \u2013 se pravi od Ljubosumja<\/strong> naprej \u2013 Philippe Garrel klesti, re\u017ee ali pa se preprosto podaja naravnost v (brez\u010dasno) jedro tistega, kar intimno povezuje ljubimce. \/\u2026\/ Film Sol solza<\/strong> je \u0161tudija, v kateri govorica telesa pove ve\u010d kot vsa psihologija (ni naklju\u010dje, da Garrel \u2013 kot je pri prvi monta\u017ei po\u010del tudi Rohmer \u2013 delovne posnetke vedno pregleduje brez zvoka). Zgodba o \u010dustvih \u2013 re\u017eiserjeva dolgoletna tema \u2013 namre\u010d ni sestavljena le iz izmenjanih besed, pa\u010d pa je zapisana s telesi, ki eno drugemu tu in tam odgovorijo.\u00ab
– Charlotte Garson, Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n

\u00bbFilmi Philippa Garrela imajo edinstveno teksturo. Ta izhaja predvsem iz re\u017eiserjeve dolgoletne privr\u017eenosti \u010drno-belemu filmu \/\u2026\/, ki njegova dela ume\u0161\u010da v \u010dudno prostorsko-\u010dasovno dimenzijo, v Pariz, ujet med sence preteklosti in svetlobo dana\u0161njosti; privr\u017eenosti, ki je v dana\u0161njem \u010dasu digitalne preobrazbe \u017ee sama po sebi dejanje upora. \/\u2026\/ Sol solza<\/strong>, re\u017eiserjev osemindvajseti celove\u010derec \/\u2026\/, predstavlja lep primer omenjene teksture, ki jo zaznamujeta svojevrstna konsistenca in ton. Za film, katerega protagonist je rokodelec, ta ljubezen do materije ni naklju\u010dna. In ker gre za re\u017eiserja, ki film razume kot rokodelstvo, je Sol solza<\/strong> zagotovo treba brati kot nekak\u0161no izpoved umetni\u0161kega creda.\u00ab
– Mathieu Macheret, Le Monde<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ moralna zgodba brez obsojanja, ki v sebi nosi bistvo \u017eivljenja (ljubezenski zmenki, poljubi, ples, objemi) in senco smrti \/\u2026\/. ‘Tu nisem doma\u010d,’<\/em> re\u010de Luc na za\u010detku filma. In Garrel pred nami razgrne prav ta slepi vstop v romanti\u010dno \u017eivljenje, napovedujo\u010d polom, kadar ‘manjkajo kotniki’<\/em> in kadar prezremo ali pozabimo izku\u0161nje prej\u0161njih generacij.\u00ab
– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm se poleg vsega pona\u0161a tudi z enim najbolj\u0161ih plesnih prizorov v zadnjem \u010dasu.\u00ab
– Richard Brody,\u00a0The New Yorker<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pripoved o romanti\u010dnih pustolov\u0161\u010dinah mladega mizarskega vajenca in njegovem razmerju z o\u010detom. \u010crno-bela miniatura mojstra Philippa Garrela je svetovno premiero do\u017eivela na lanskem Berlinalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":200003,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/200002"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/200003"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=200002"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}