{"id":199318,"date":"2025-02-02T17:09:23","date_gmt":"2025-02-02T16:09:23","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/zlo-ne-obstaja\/"},"modified":"2025-02-02T17:17:09","modified_gmt":"2025-02-02T16:17:09","slug":"zlo-ne-obstaja","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zlo-ne-obstaja\/","title":{"rendered":"Zlo ne obstaja"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Iran, sodobnost. Skrben in miroljuben dru\u017einski o\u010de vsako jutro zgodaj vstane in se odpravi na svoje delovno mesto v zapor … Mladeni\u010d se med obveznim slu\u017eenjem voja\u0161kega roka spopada s stra\u0161no dilemo … Vojak obi\u0161\u010de dekle, da bi jo zaprosil za roko, a stvari ne gredo po na\u010drtu … Zdravnik, \u017eive\u010d na odmaknjeni kmetiji, mora ne\u010dakinji, ki pride na obisk iz Nem\u010dije, razkriti bole\u010do dru\u017einsko skrivnost …<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbKo sem nekega dne pre\u010dkal cesto v Teheranu, sem zagledal enega svojih zasli\u0161evalcev, ki je ravno prihajal iz banke. Naenkrat me je preplavil \u010duden ob\u010dutek. Mo\u0161kemu sem skrivaj sledil. V desetih letih se je nekoliko postaral. Hotel sem ga fotografirati z mobilnim telefonom, hotel sem ste\u010di k njemu, se mu razkriti in mu jezno zakri\u010dati vsa svoja vpra\u0161anja. Ampak ko sem si ga bolje ogledal in nekaj \u010dasa z lastnimi o\u010dmi opazoval njegovo vedenje, nisem videl po\u0161asti … Kako uspe avtokratskim oblastnikom ljudi spremeniti v navadna kolesca v svojem avtokratskem stroju? V avtoritativnih dr\u017eavah je edini namen zakona ohraniti dr\u017eavo, ne pa laj\u0161ati ali urejati odnosov med ljudmi. Iz tak\u0161ne dr\u017eave prihajam tudi sam. Izhajajo\u010d iz osebnih izku\u0161enj sem \u017eelel pripovedovati zgodbe, ki bi postavljale vpra\u0161anja: Ali imamo kot odgovorni dr\u017eavljani izbiro, ko despoti od nas zahtevajo izpolnjevanje ne\u010dlove\u0161kih ukazov? Do kak\u0161ne mere kot \u010dlove\u0161ka bitja nosimo odgovornost za izvr\u0161evanje tak\u0161nih ukazov? In kako razdvojenost med ljubeznijo in moralno odgovornostjo vpliva na nas na \u010dustveni ravni, kadar se soo\u010damo z avtokratskim strojem? \/\u2026\/ Mislim, da Zlo ne obstaja <\/strong>ne govori le o Iranu. Svojih filmov ne razumem nujno kot dejanj politi\u010dnega upora, pa \u010deprav jih v tujini in doma morda tako dojemajo. Upor proti oblasti in nepokor\u0161\u010dina sta temelj samospo\u0161tovanja vsakega \u010dloveka, to sta univerzalna pojma. V jedru mojega filma je \u010dlove\u010dnost, politi\u010dna razse\u017enost je drugotnega pomena.\u00ab
– Mohammad Rasoulof<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Mohammad Rasoulof se je rodil leta 1972 v \u0160irazu in \u0161tudiral sociologijo v Teheranu. \u010ceprav v tujini \u017eanje kriti\u0161ko hvalo in osvaja \u0161tevilne nagrade, v Iranu ni bil nikoli predvajan nobeden od njegovih sedmih celove\u010dercev. Rasoulofove te\u017eave z oblastmi so se za\u010dele, ko je posnel svoj drugi film, dru\u017ebenopoliti\u010dno alegorijo \u017delezni otok<\/strong> (Jazireh ahani, 2005). Leta 2010 je bil z Jafarjem Panahijem aretiran med snemanjem skupnega projekta in obsojen na \u0161est let zapora, vendar so ga po pla\u010dilu var\u0161\u010dine kasneje izpustili. V sekciji Posebni pogled festivala v Cannesu so bili nagrajeni trije Rasoulofovi celove\u010derci: leta 2011 je nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo prejela drama\u00a0B\u00e9 omid \u00e9 didar<\/strong>, dve leti kasneje je mednarodno\u00a0zdru\u017eenje\u00a0filmskih kritikov FIPRESCI nagradilo film Dast-neveshtehaa nemisoosand<\/strong>, leta 2017 pa je glavno nagrado sekcije prejel Rasoulofov \u0161esti celove\u010derec Lerd<\/strong>, drama o korupciji v iranski dru\u017ebi. Po vrnitvi iz tujine so oblasti re\u017eiserju zaplenile potni list in mu prepovedale snemanje filmov, kasneje pa so ga zaradi \u00bbogro\u017eanja dr\u017eavne varnosti\u00ab in \u00bb\u0161irjenja protire\u017eimske propagande\u00ab obsodile \u0161e na leto dni zaporne kazni. Leta 2020 je Rasoulof skrivaj posnel film Zlo ne obstaja<\/strong> in zanj prejel zlatega medveda na Berlinalu. Ker se zaradi prepovedi izhoda iz dr\u017eave podelitve ni mogel udele\u017eiti, je nagrado v re\u017eiserjevem imenu sprejela njegova h\u010di, ki je kot igralka sicer sodelovala pri zadnji epizodi filma.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbRe\u017eiser Mohammad Rasoulof je posnel omnibus \u0161tirih zgodb, ki se ukvarjajo s smrtno kaznijo; z banalnostjo birokratskega zla, odgovornostjo izvedbe, posledicami odlo\u010ditve, da je (kot vojak obveznik) ne izvede\u0161, in u\u010dinki politi\u010dnega preganjanja na osebno \u017eivljenje, ljubezenske in dru\u017einske odnose. Zgodbe v okvirih zahodne filozofije ne pomenijo novosti, a vendarle so miselno in emocionalno tako pre\u010di\u0161\u010dene, zadevajo v tako \u017eivo to\u010dko, da mo\u010dno nagovorijo. Kamera, fotografija in zvok prika\u017eejo bogato raznolikost iranskega \u017eivljenja in pokrajine. Po ogledu sem se spra\u0161eval, kaj je tak\u0161nega v pristopu iranskih re\u017eiserjev, da jim uspe skrajno travmati\u010dne teme prikazati na \u010dlove\u0161ki in skoraj terapevtski na\u010din \/\u2026\/.\u00ab
– Muanis Sinanovi\u0107, Kriterij<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017de vse od Kratkega filma o ubijanju<\/strong> nismo bili pri\u010da tako vznemirljivi obsodbi smrtne kazni; to je bes vzbujajo\u010d, pretresljiv in trajen spomenik zatiranim.\u00ab
– Ed Frankl, The Film Stage<\/em><\/p>\n

\u00bbRasoulofov slog tematiko navdahne z ob\u010dutkom za poezijo in moralnim preizpra\u0161evanjem, ki v spomin prikli\u010de starodavno perzijsko knji\u017eevno tradicijo.\u00ab
– Kathleen Sachs, Chicago Reader<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Zlo ne obstaja <\/strong>ves \u010das ko\u0161\u010dek za ko\u0161\u010dkom raziskuje eno samo vseprisotno dilemo: slediti ukazom ali pobegniti? Upreti se oblasti ali se ukloniti njeni mo\u010di? Rasoulof ne ponudi natan\u010dnih odgovorov, je pa izvrsten v postavljanju vpra\u0161anj iz razli\u010dnih zanimivih zornih kotov \/\u2026\/. Film naslika grozo \u017eivljenja v svetu, kjer vsaka odlo\u010ditev prinese nova vpra\u0161anja, vzbuja pa tudi slutnjo, da obet sre\u010dnega konca morda prina\u0161a najve\u010dje tveganje.\u00ab
– Eric Kohn, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbMohammad Rasoulof je izvrsten pripovedovalec: spreminja tempo, niza nepri\u010dakovane zasuke in je ves \u010das blizu svojim likom.\u00ab
– Andreas Scheiner, Neue Z\u00fcrcher Zeitung<\/em><\/p>\n

\u00bbRasoulofov film ima poleg pripovedne tudi moralno vrednost: pre\u017eema ga brezpogojna ljubezen do vseh likov \u2013 tako \u017ertev kot storilcev, tako krvnikov kot dezerterjev. Ta \u010dlove\u010dnost daje zgodbi globino tudi na tistih mestih, ki bi pri kak\u0161nem drugem filmu morda delovala zgolj kot nepotrebni ovinki.\u00ab
– Andreas Kilb, Frankfurter Allgemeine Zeitung <\/em><\/p>\n

\u00bbSpomenik disidentstvu. \/\u2026\/ Filmski ustvarjalec, ki je bil v svoji domovini obsojen, je posnel mojstrovino o dr\u017eavljanski nepokor\u0161\u010dini v diktaturi.\u00ab
– Daniel Kothenschult, Frankfurter Rundschau<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Zlo ne obstaja<\/strong>, popolna antireklama za smrtno kazen in dobitnik berlinskega zlatega medveda, je moralka o banalnosti zla. In zlu banalnosti. In vsakdanjem – dru\u017einskem, \u010de ho\u010dete – \u017eivljenju zla. To je odli\u010dna vivisekcija politike cinizma in sebi\u010dnosti – podobno kot neko\u010d Leonejevi vesterni. Blondie (Clint Eastwood) je v Dobrem, grdem, hudobnem<\/strong> famozno rekel: \u00bbNa tem svetu sta dve vrsti ljudi \u2013 tisti z nabitimi pi\u0161tolami in oni, ki kopljejo.\u00ab \u010ce bi za\u0161el v tale film, pa bi dahnil: \u00bbNa tem svetu sta dve vrsti ljudi – tisti, ki ubijajo, in oni, ki ne ubijajo.\u00ab Tistih, ki ubijajo, je precej ve\u010d. Zato je tudi toliko \u00bbmoralnih\u00ab argumentov za \u00bbte\u017eke\u00ab in \u00bbnemogo\u010de\u00ab odlo\u010ditve, za kolaboriranje. Film je posnel Mohammad Rasoulof, ki ga je iranski re\u017eim zaprl in teroriziral – in ko se je vrnil iz je\u010de, je svojega zasli\u0161evalca in mu\u010ditelja zagledal na banki. Kot da se ni ni\u010d zgodilo. Je sko\u010dil nanj? Ne. Je kriknil: Po\u0161ast! Ne. Posnel je film. In nikar ne mislite, da Heshmat en passantne zavije tudi v banko.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodbe \u0161tirih mo\u0161kih, soo\u010denih z izbiro: ubogati ukaz totalitarne oblasti ali pa se upreti in tvegati vse. Dobitnik zlatega medveda za najbolj\u0161i film na lanskem Berlinalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":200004,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/199318"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/200004"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=199318"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}