{"id":199272,"date":"2026-05-07T08:39:04","date_gmt":"2026-05-07T06:39:04","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/izbrisati-zgodovino\/"},"modified":"2026-05-07T08:48:40","modified_gmt":"2026-05-07T06:48:40","slug":"izbrisati-zgodovino","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/izbrisati-zgodovino\/","title":{"rendered":"Izbrisati zgodovino"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>V zaspanem francoskem predmestju se trije sosedje spopadajo s sodobno tehnologijo in dru\u017eabnimi omre\u017eji. Brezposelna lo\u010denka Marie se boji, da bo izgubila sinovo spo\u0161tovanje, \u010de bo njen posnetek seksa pristal na internetu. Do vratu zadol\u017eeni Bertrand je na smrt zaljubljen v telefonsko prodajalko, ki ga vztrajno kli\u010de iz klicnega centra na Mavriciju. Christine, nekdanja zasvojenka s televizijskimi serijami, se kot voznica Uberja zaman trudi izbolj\u0161ati svoje uporabni\u0161ke ocene … Trije prijatelji zdru\u017eijo mo\u010di v donkihotskem boju proti spletnim velikanom.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbIdeja se je rodila iz najinih lastnih te\u017eav zaradi neprilagojenosti digitalni tehnologiji, ki naju je v\u010dasih spravila na rob obupa. Kolikokrat sem se zjokal, sam v svojem kotu, tako izgubljenega sem se po\u010dutil. A ko se \u010dlovek znajde v nemogo\u010dem polo\u017eaju, ga v\u010dasih prime, da bi se sam sebi smejal. \u017de od prvenca Aaltra<\/strong> je najine filme gnalo nekak\u0161no ma\u0161\u010devanje. Tudi tokrat se ma\u0161\u010dujeva za vse, kar sva morala prestati. \/\u2026\/ Film sva sprva hotela nasloviti Dodo. \/\u2026\/ \u010clovek je dodo umetne inteligence. Tako kot on verjame, da je kralj sveta in da ga ni\u010d ne ogro\u017ea \u2013 a izmislil si je umetno inteligenco, ta pa je veliko mo\u010dnej\u0161a od njega in danes \u017ee lahko opazujemo prve znake tistega, kar nas \u010daka. \u010cutimo, da se ne bo dobro kon\u010dalo. \/\u2026\/ [Pandemija] je le \u0161e utrdila mo\u010d \u010detverice GAFA [Google, Apple, Facebook, Amazon]. Ljudje po vsem svetu so \u0161e bolj ujeti med dostave, virtualne stike in platforme, ki ponujajo neprekinjen program. \/\u2026\/ Ti nam na prvi pogled laj\u0161ajo \u017eivljenje, v resnici pa ga zapletajo in nam jemljejo tisto najpomembnej\u0161e: \u010dlove\u010dnost. \/\u2026\/ Ljudje smo oboro\u017eeni z domi\u0161ljijo in razumom, u\u017eivati in zabavati se znamo, ne da bi bili ves \u010das priklopljeni na splet ali gledali v prenosne telefone. \/\u2026\/ Spremenimo lahko na\u010din \u017eivljenja in preprosto hodimo, govorimo ter po\u010dnemo vse, za kar smo bili kot \u010dlove\u0161ka bitja ustvarjeni.\u00ab
– Beno\u00eet Del\u00e9pine in Gustave Kervern<\/p>\n

portret avtorjev
<\/strong>Gustave Kervern se je rodil leta 1962 na Mavriciju, Beno\u00eet Del\u00e9pine pa leta 1958 v Parizu. Oba sta svojo pot za\u010dela pri televiziji, kjer sta se tudi spoznala. Sodelovala sta pri programu Grolandsat<\/strong>, precej liberalni produkciji, ki jima je omogo\u010dila, da sta domi\u0161ljala in preverjala nove pripovedne tehnike. Pozornost mednarodne javnosti sta vzbudila \u017ee s prvim celove\u010dercem, komi\u010dno dramo\u00a0Aaltra<\/strong> (2004), za katero sta prejela ve\u010d festivalskih nagrad. Leta 2006 sta posnela metafizi\u010dno, absurdno in nadrealisti\u010dno komedijo\u00a0Avida<\/strong>, ki je bila premierno predstavljena na festivalu v Cannesu, dve leti kasneje pa \u0161e proletarsko \u010drno komedijo\u00a0Louise-Michel<\/strong>, posve\u010deno istoimenski francoski anarhistki iz devetnajstega\u00a0stoletja. Njun \u010detrti film Mammuth<\/strong>, poeti\u010dni in anga\u017eirani film ceste z G\u00e9rardom Depardieujem in Isabelle Adjani, je bil leta 2010 premierno prikazan v tekmovalni sekciji Berlinala. Sledili so filmi: Le Grand Soir<\/strong> (2012), nagrajen s posebno nagrado \u017eirije v Cannesu; Near Death Experience<\/strong> (2014) z Michelom Houellebecqom v glavni vlogi; Saint Amour<\/strong> (2016), komedija, v kateri sta o\u010deta in sina odigrala G\u00e9rard Depardieu in Beno\u00eet Poelvoorde; in I Feel Good<\/strong> (2018), protikapitalisti\u010dna komedija z Jeanom Dujardinom v glavni vlogi. Izbrisati zgodovino<\/strong> je njun deseti skupni projekt.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbV filmu se vse vrti okoli ‘oblaka’, pametnih telefonov, umetne inteligence, posnetkov seksa, podatkovnih sredi\u0161\u010d in vro\u010dih linij, a posnet je na 16-milimetrski trak ter od za\u010detka do konca napisan in odigran v ‘nizki resoluciji’ \u2013 prav zato, da bi se uprl svojemu sovra\u017eniku: visoki resoluciji (slike, \u017eivljenja, vsega), visokokakovostnim, vendar la\u017enim posnetkom ter navsezadnje vsemu, kar je ‘visoko’, vsemu, kar ljudi gleda zvi\u0161ka, celo in predvsem visoki komediji; tisti, ki se dvigne nad blato, se mu enkrat zasmeje in gre naprej. Ne. Izbrisati zgodovino<\/strong> je \u2013 podobno kot pesem Daniela Johnstona \u2013 komedija, povedana kot \u0161ala, hkrati pa zelo \u017ealosten film, ki stvari poka\u017ee tak\u0161ne, kot so, in ne ponuja nikakr\u0161ne tola\u017ebe \u2013 razen da nas spomni, da \u0161e nismo roboti, saj roboti nimajo prijateljev. To je zgodba o prijateljstvu in zgodba o rumenih jopi\u010dih, morda primer ‘filma rumenih jopi\u010dev’, filma za lo-fi<\/em> politiko; tisto, ki se po\u017evi\u017ega na vi\u0161ino in nikoli ne pozabi, da je v svojem ironi\u010dnem brezrokavniku ‘visoke vidljivosti’ podolgem in po\u010dez prehodila kro\u017ei\u0161\u010da sre\u010danj in prijateljstev, kro\u017ei\u0161\u010da, ki predstavljajo nasprotje navpi\u010dnosti oblasti.\u00ab
– Luc Chessel, Lib\u00e9ration<\/em>\u00a0<\/p>\n

\u00bb\u017de vse od iznajdbe komedije nam je znano visceralno so\u010dutje, ki ga lahko vzbudi vsaki\u010d znova izgubljeni, pa \u010deprav simboli\u010dno dobljeni boj \u0161ibkih proti mo\u010dnim. Vse od rojstva filma so \u0161tevilni re\u017eiserji ta boj bojevali s smehom \u2013 od Chaplina preko Capre do Tatija. Tudi celotni opus dvoglave zveri Del\u00e9pine-Kervern se vrti okoli te osi, a z izrazito naklonjenostjo dadaisti\u010dnemu izrazu. \/\u2026\/ Izpod karnevalske preobleke in ekspresivne norosti ves \u010das vre na dan globoka in \u017eiva \u010dlove\u010dnost, ki nas povsem prevzame.\u00ab
– Jacques Mandelbaum, Le Monde<\/em><\/p>\n

\u00bbIzbrisati zgodovino<\/strong> z razkrivanjem vse ve\u010dje nehumanosti globalizirane dru\u017ebe udari tja, kjer boli, hkrati pa nikoli ne izgubi upanja v pravo \u010dlove\u010dnost: \u010dlove\u010dnost solidarnosti.\u00ab
– Xavier Bonnet, Rolling Stone France<\/em><\/p>\n

\u00bbPikra farsa s svojo naklju\u010dno zgradbo, ki spominja na zbirko ske\u010dev, zadene nekaj o\u010ditnih tar\u010d (avtomatski klicni centri, Amazonova ekonomija na poziv), a zadene jih silovito in z u\u017eitkom, poleg tega pa zavije v nekaj nepri\u010dakovanih smeri. Vincent Lacoste, re\u017eiserjeva stara znanca Beno\u00eet Poelvoorde in Bouli Lanners ter celo Houellebecq \/\u2026\/ razposajeno ka\u017eejo sredinec v tradiciji francoskih satiri\u010dnih revij Hara-Kiri in Charlie Hebdo \u2013 \u010deprav Del\u00e9pine in\u00a0Kervern k stvari pristopita na svoj zna\u010dilno anarhi\u010dni in nadvse osvobajajo\u010di na\u010din.\u00ab
– Jonathan Romney, Viennale<\/p>\n

\u00bbZadnja stvaritev bojevitih francoskih ikonoklastov \/\u2026\/ je hkrati dramedija, ki raziskuje ob\u010dutke rumenih jopi\u010dev v predmestni Franciji; farsa o digitalnem svetu, za katerega se zdi, da nam bolj gospoduje kot pa dejansko pomaga; in ve\u010dplasten, skrajno depresiven film o svetu, v katerem \u017eivimo.\u00ab
– Boyd van Hoeij, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017de [na predkoronskem\u00a0Berlinalu] nadvse aktualna in absurdnih\u00a0situacij\u00a0polna satira o e-odvisnosti in terorju uporabni\u0161kih ocen \/\u2026\/ je\u00a0v dobrega\u00a0pol\u00a0leta, ko se\u00a0je\u00a0prakti\u010dno vse \u017eivljenje preselilo na splet, postala sicer malo bolj trpko sme\u0161na, a vsekakor \u0161e mnogo bolj relevantna.\u00ab
– Ana \u0160turm, MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n

\u00bbButec in butec<\/strong> sre\u010data gibanje ‘rumenih jopi\u010dev’.\u00ab
– Marta Ba\u0142aga, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbPred nami je film, ki je popularen, a hkrati inteligenten; ki ni le komi\u010den, ampak tudi precej melanholi\u010den. Zelo je ganljiv in ob gledanju sem se resni\u010dno zabaval.\u00ab
– Michel Ciment, France Inter<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Huronsko sme\u0161na, nadvse aktualna in odlo\u010dno analogna satira o digitalni dobi v re\u017eiji francoskih mojstrov absurda Beno\u00eeta Del\u00e9pina in Gustava Kerverna (Mammuth).<\/p>\n","protected":false},"featured_media":199801,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/199272"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/199801"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=199272"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}