{"id":198983,"date":"2022-01-14T10:17:24","date_gmt":"2022-01-14T09:17:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/gospodicna-marx\/"},"modified":"2022-01-14T10:32:08","modified_gmt":"2022-01-14T09:32:08","slug":"gospodicna-marx","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/gospodicna-marx\/","title":{"rendered":"Gospodi\u010dna Marx"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Eleanor Marx, rojena leta 1855 v Londonu, je bila najmlaj\u0161a h\u010di Karla Marxa. \u00bbTussy\u00ab, kot so jo klicali doma\u010di, se je \u017ee od malih nog zanimala za politiko. \u017divljenje je posvetila boju za delavske in \u017eenske pravice ter skrbela za posthumne izdaje o\u010detovih del. Kot ena prvih \u017eensk, ki je povezala socializem s feminizmom, je opozarjala na podrejeni polo\u017eaj \u017eenske v dru\u017eini \u2013 tako me\u0161\u010danski kot delavski \u2013 in se borila za odpravo otro\u0161kega dela. Leta 1883 se je strastno in tragi\u010dno zaljubila v uglednega socialista Edwarda Avelinga. Umrla je leta 1898.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong><\/p>\n

\u00bbZgodba Eleanor Marx s svojim neskladjem med javnim in zasebnim \u017eivljenjem razkriva kompleksnost \u010dlove\u0161ke du\u0161e, krhkost iluzij in toksi\u010dnost nekaterih romanti\u010dnih razmerij. Eleanorina \u017eivljenjska zgodba nam ponuja prilo\u017enost, da spregovorimo o temah, ki so tako moderne, da jih \u0161e danes, stoletje in pol kasneje, lahko ozna\u010dimo za revolucionarne. V trenutku, ko je vpra\u0161anje emancipacije bolj aktualno kot kadarkoli, njena zgodba povzame vso kompleksnost in protislovja tega pojma: protislovja, ki so za razumevanje \u0161tevilnih vidikov \u010dasa, v katerem \u017eivimo, pomembna kot \u0161e nikoli. \/\u2026\/ Eleanorina zgodba mi je torej omogo\u010dila, da v okviru nekega zgodovinskega obdobja razi\u0161\u010dem osupljivo sodobne teme, pri tem pa sem bila odlo\u010dena, da obrnem na glavo vse kli\u0161eje kostumske drame. Posku\u0161ala sem zru\u0161iti podobo viktorijanske junakinje in jo nadomestiti z moderno, emblemati\u010dno podobo \u017eenske, ki bije bitko hkrati na osebni in javni ravni. Mislim, da je treba Eleanorino zgodbo pripovedovati s subtilno ironijo: njeno ljubezensko \u017eivljenje je bilo ravno tako absurdno kot tragi\u010dno, z njenimi stiskami pa se zlahka poistovetijo tudi dandana\u0161nje \u017eenske. A zgodba zahteva tudi globoko spo\u0161tovanje: bitke Eleanor in njenih tovari\u0161ev niso danes ni\u010d manj aktualne, kot so bile neko\u010d.\u00ab
– Susanna Nicchiarelli<\/p>\n

portret avtorice
<\/strong>Susanna Nicchiarelli, rojena leta 1975 v Rimu, je doktorirala iz filozofije na univerzi Scuola Normale Superiore v Pisi in diplomirala iz re\u017eije na sloviti filmski \u0161oli Centro Sperimentale di Cinematografia v Rimu. Po nekaj kratkometra\u017ecih in dokumentarcih je leta 2009 posnela svoj prvi igrani celove\u010derec Cosmonauta<\/strong>, ki je zmagal v sekciji Controcampo Italiano na Bene\u0161kem filmskem festivalu in bil nominiran za nagrado Davida di Donatella za najbolj\u0161i prvenec. Njen film Nico, 1988<\/strong> (2017), zgodba o zadnjih letih pevke kultnega benda The Velvet Underground, je poleg \u0161tevilnih drugih priznanj osvojil glavno nagrado v sekciji Obzorja na Bene\u0161kem filmskem festivalu.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbFilm se odvije kot samouni\u010devalni pas de deux<\/em>, pospremljen z zvoki ameri\u0161kega punk benda Downtown Boys, anahronisti\u010dnimi vlo\u017eki, ki biografijo napolnijo z obilico energije ter predstavljajo razigrani in ironi\u010dni kontrapunkt najbolj dramati\u010dnim vrhuncem zgodbe. \/\u2026\/ A ravno tako vznemirljivi kot re\u017eiserkina izbira sodobnih melodij so intimni, zakulisni pogledi v Eleanorino \u017eivljenje. Film predstavlja odmik od tradicionalne biografije in odpira prostor za \u0161tevilne razmisleke o navzkri\u017eju med teorijo in prakso ter o sponah patriarhata, proti katerim se je Eleanor borila v javnosti, a se jih \u0161e ni osvobodila doma.\u00ab
– Leonardo Goi, Notebook<\/em><\/p>\n

\u00bbGospodi\u010dna Marx<\/strong> je socialisti\u010dni in feministi\u010dni film, ki ga dana\u0161nji (filmski) svet potrebuje. Kaj bi nam lahko dal \u0161e en vzgojni pamflet o ve\u010dnem kratenju delavskih pravic in nujnosti boja za spolno enakopravnost? In \u010demu bi koristila \u0161e ena avantgardno-eksperimentalna meditacija o pomanjkanju ideolo\u0161ke in kulturne vizije v sodobnem svetu? Gospodi\u010dna Marx <\/strong>\/\u2026\/ zavrne obe mo\u017enosti in zasede posre\u010deni vmesni prostor; re\u017eiserka ve, kako \u010dustveno privla\u010dnost popularne umetnosti zdru\u017eiti s prevratni\u0161ko mo\u010djo sodobnega filma. To je izrazito politi\u010dno delo, ki svoj ekspresivni vrhunec dose\u017ee v najnovej\u0161i zbirki punk-rock izbruhov, podkrepljenih z mo\u010djo anahronisti\u010dnega: ideja odpiranja zgodovine, ‘krta\u010denja zgodovine proti dlaki’, kot je zapisal Walter Benjamin. \/\u2026\/ Nazadnje je vredno omeniti \u0161e odlo\u010dnost, s katero re\u017eiserka izzove gledalce \u2013 \u0161e posebej mlade \u017eenske \u2013, da prepoznajo univerzalno in sodobno razse\u017enost ideologije Eleanor Marx. \/\u2026\/ Boj se nadaljuje. ‘Brez iskrice ne more\u0161 zanetiti ognja,’ nam sporo\u010dajo Downtown Boys v svoji nepozabni reinterpretaciji pesmi Dancer in the Dark<\/em>, ki krasi sijajni film Susanne Nicchiarelli.\u00ab
– Manu Ya\u00f1ez, Fotogramas<\/em><\/p>\n

\u00bbSusanne Nicchiarelli se podaja v razli\u010dne smeri, ves \u010das pa ostaja blizu svoji junakinji, kot da bi njena intima, bolj nakazana kot izra\u017eena, postala zgodba sveta. Preteklost in sedanjost sta fluidni, zlivata se ena v drugo in medsebojno zrcalita \u2013 ne le zaradi zgodovinskih kostumov, ki se me\u0161ajo s sodobno glasbo. Smo v Zgodbi utopije, Zgodbi levice; pri\u010da smo bitki med politi\u010dnim in intimnim, med kolektivnim in osebnim \u2013 med nasprotji, ki jih je nemogo\u010de lo\u010diti drugo od drugega, saj so protislovja del \u017eivljenja.\u00ab
– Cristina Piccino, Il Manifesto<\/em><\/p>\n

\u00bbGospodi\u010dna Marx<\/strong> \/…\/ prisili gledalca, da si ne zatiska o\u010di pred protislovji ter sprejme, kar je o\u010de Karl u\u010dil h\u010derko: naj ji ne bo tuje ni\u010d, kar je \u010dlove\u0161ko. Niti ljubiti \u010dloveka, ki si tega ne zaslu\u017ei. Rezultat je nemelodramati\u010dna melodrama, v kateri glasba \/…\/ s svojimi neskladji razbije potencialno privla\u010dnost realisti\u010dne pripovedi. Odlomki govorov, zrecitirani naravnost v kamero, na podoben na\u010din ‘zaustavijo’ pripovedni tok, medtem ko ga v iskanju istega u\u010dinka prekinjajo arhivski posnetki. Cilj je ustaviti mehanizem poistovetenja z junakinjo in prepre\u010diti, da bi mo\u010d pripovedi izni\u010dila bolj razmi\u0161ljajo\u010do plat filma, pri tem pa ohraniti \u010dar zgodbe. Dober primer je prizor iz Hi\u0161e lutk<\/em> \u2013 a u\u017eitek v odkrivanju in ob\u010dudovanju te male scenaristi\u010dne in re\u017eijske mojstrovine raje prepu\u0161\u010dam kar gledalcu. Susanna Nicchiarelli \u2013 dale\u010d tako od fassbinderjevske hladnosti kot od truffautovske topline \u2013, i\u0161\u010de ravnovesje med strastjo in refleksijo, ne da bi pri tem zmanj\u0161ala mo\u010d izvrstne zgodbe ali pa jo spremenila v orodje za \u010dustvovanje ali zgra\u017eanje. Re\u017eiserka poka\u017ee ob\u010dutek za jedrnatost ter zares izjemen nadzor nad snovjo, brez vsakr\u0161nega balasta ali obotavljivosti. \u010cestitke!\u00ab
– Paolo Mereghetti, Corriere della Sera<\/em><\/p>\n

\u00bbIskren, globok, vznemirljiv in nikoli samozadovoljen film, ki ga je bene\u0161ka \u017eirija za\u010duda povsem prezrla.\u00ab
– Fabio Ferzetti, L’Espresso<\/em><\/p>\n

\u00bbEleanor prese\u017ee svojega mo\u017ea -in to intelektualno, moralno, politi\u010dno in emocionalno. Njen \u00bbseks\u00ab z zgodovino je bolj\u0161i od njegovega seksa. Eleanor je videti kot protofeministka, anticipatorka gibanja #MeToo, Aveling, s katerim se ni nikoli poro\u010dila (njegova prej\u0161nja \u017eena ni pristala na lo\u010ditev), pa kot mo\u0161ki, ki ga frustrira uspe\u0161na, odlo\u010dna, samozavestna, hiperaktivna antiviktorijanska \u017eenska. Ja, Aveling, ki se je vmes celo skrivaj poro\u010dil z drugo \u017eensko, jo je razo\u010daral, a zdi se, da je ni razo\u010daral ni\u010d bolj kot Engels, ni\u010d bolj kot njen svak, veliki socialist Paul Lafargue (ki u\u017eiva v tem, da je njegova \u017eena, Laura Marx, le gospodinja), in ni\u010d bolj kot njen o\u010de, Karl Marx, ki je mislil na emancipacijo delavskega razreda, ne pa tudi na emancipacijo \u017eensk, saj je predpostavljal, da bo emancipacija delavskega razreda avtomati\u010dno prinesla tudi emancipacijo \u017eensk. Njene svobode ni razumel – tako kot je ni razumel Aveling, ki je umrl nekaj mesecev za njo. Na njegov pogreb ni bilo nikogar – vsi so bili prepri\u010dani, da jo je zastrupil. V nekem trenutku mu re\u010de, da ima dovolj njegovega zatiranja in da jo zatira, kot jo je zatiral o\u010de – a ko se kamera odmakne, se izka\u017ee, da je to le prizor iz Hi\u0161e lutk.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodba o Eleanor Marx, neomajni borki za delavske in \u017eenske pravice, v zasebnem \u017eivljenju pa ujetnici toksi\u010dnega ljubezenskega razmerja, je brez\u010dasna zgodba o kompleksni in moderni \u017eenski, razpeti med razum in strasti.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":199307,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/198983"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/199307"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=198983"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}