{"id":197016,"date":"2022-01-14T10:36:51","date_gmt":"2022-01-14T09:36:51","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/zakaj-skacem\/"},"modified":"2022-01-14T10:47:08","modified_gmt":"2022-01-14T09:47:08","slug":"zakaj-skacem","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zakaj-skacem\/","title":{"rendered":"Zakaj ska\u010dem"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Naoki Higashida je pri trinajstih letih napisal knjigo, v kateri je opisal svoje izku\u0161nje negovore\u010dega avtista. De\u010dkovi zapisi se v filmu prepletejo z intimnimi portreti petih mladih ljudi z razli\u010dnih koncev sveta. Medtem ko opazujemo vsakdanje trenutke iz njihovih \u017eivljenj, nam Naoki razkriva, kaj zanj pomeni avtizem, kako se njegovo do\u017eivljanje sveta razlikuje od na\u0161ega in zakaj se vede tako, kot se: zakaj ska\u010de.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbNaokijevi opisi sveta brez govora nas spodbudijo, da za\u010dnemo o avtizmu razmi\u0161ljati druga\u010de. Negovore\u010de avtiste so ve\u010dino zgodovine obravnavali kot manjvredne: izklju\u010devali so jih iz skupnosti, preganjali v ustanove, v nekaterih obdobjih in krajih pa celo mno\u017ei\u010dno pobijali. \u017divljenja ve\u010dine avtistov \u0161e vedno zaznamuje stigma. A Naokijevi evokativni opisi vrtinca misli, \u010dustev, impulzov in spominov, ki vplivajo na vsako njegovo dejanje, nam razkrijejo \u2013 kot v uvodu h knjigi Zakaj ska\u010dem<\/em> zapi\u0161e David Mitchell \u2013, da je ‘v avtisti\u010dnem telesu um, ki je ravno tako radoveden, ob\u010dutljiv in kompleksen kot um kogarkoli drugega’.<\/em> Naoki ovr\u017ee predstave, ki jih imajo ljudje pogosto o avtisti\u010dnem spektru: da so na eni strani geniji, na drugi pa idioti. Namesto tega opi\u0161e \u010dudovito konstelacijo razli\u010dnih na\u010dinov do\u017eivljanja resni\u010dnosti, ki se jih nevrotipi\u010dni svet ve\u010dinoma ne zaveda. Filmskemu ustvarjalcu to ponuja prilo\u017enost, da izkoristi ves potencial filmske umetnosti in z njeno pomo\u010djo pri\u010dara te intenzivne \u010dutne svetove, kjer pomen nastaja skozi zvoke, slike in asociacije, ne le skozi besede. \u010ceprav noben film ne more poustvariti \u010dlove\u0161ke izku\u0161nje, upam, da bo dokumentarec Zakaj ska\u010dem <\/strong>spodbudil gledalca, da bo o avtizmu za\u010del razmi\u0161ljati od znotraj ter priznal tudi druge na\u010dine \u010dutenja sveta; sveta, ki je lahko hkrati lep in zastra\u0161ujo\u010d. Upam, da bo film gledalca popeljal skozi razli\u010dne izku\u0161nje avtizma in prispeval k zavedanju, kako se mora svet spremeniti, da bi postal bolj vklju\u010dujo\u010d.\u00ab
– Jerry Rothwell<\/p>\n

zanimivosti
<\/strong>Naoki Higashida se je rodil leta 1992 v mestu Kimitsu na Japonskem. Pri petih letih so mu postavili diagnozo hude oblike avtizma. S\u010dasoma se je nau\u010dil sporazumevati s pomo\u010djo abecedne mre\u017ee in za\u010del pisati pesmi in kratke zgodbe. Pri trinajstih je napisal knjigo Jiheisho no boku ga\u00a0tobihaneru riyu<\/em>, ki je na Japonskem iz\u0161la leta 2007.<\/p>\n

\u0160est let kasneje sta knjigo v angle\u0161\u010dino prevedla priznani pisatelj David Mitchell (avtor uspe\u0161nic Cloud Atlas<\/em>, The Bone Clock <\/em>in v sloven\u0161\u010dino prevedenega Tujega peresa<\/em>) ter njegova \u017eena KA Yoshida, ki imata tudi sama avtisti\u010dnega otroka. Knjiga je kmalu postala mednarodna uspe\u0161nica in je bila doslej prevedena v ve\u010d kot trideset jezikov. V sloven\u0161\u010dini jo lahko beremo od leta 2017, ko je v prevodu dr. Apolonije Klan\u010dar in pod naslovom Zakaj ska\u010dem: glas de\u010dka iz ti\u0161ine avtizma<\/em> iz\u0161la pri zalo\u017ebi Mladinska knjiga.<\/p>\n

Naoki Higashida je kasneje na Japonskem objavil \u0161e ve\u010d del, med njimi pravljice in slikanice, pesmi in eseje. David Mitchell in KA Yoshida sta leta 2017 v angle\u0161\u010dino prevedla tudi njegovo knjigo Fall Down 7 Times Get Up 8: A Young Man’s Voice from the Silence of Autism, <\/em>v kateri opisuje svoje \u017eivljenje mladega odraslega \u010dloveka z avtizmom.<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Jerry Rothwell je poleg filma Zakaj ska\u010dem<\/strong> posnel tudi nagrajene dokumentarce How To Change The World <\/strong>o ustanoviteljih okoljevarstvene organizacije Greenpeace; Sour Grapes<\/strong>\u00a0(v sore\u017eiji z Reubenom Atlasom) o zloglasnem vinskem prevarantu; Town of Runners<\/strong> o dveh mladih etiopskih atletinjah, ki sanjata o druga\u010dnem \u017eivljenju; Donor Unknown<\/strong> o darovalcu sperme in njegovih \u0161tevilnih potomcih; School In The Cloud<\/strong> o prihodnosti izobra\u017eevanja; Heavy Load<\/strong> o skupini ljudi z u\u010dnimi te\u017eavami, ki ustanovijo punk band; ter Deep Water<\/strong>\u00a0(v sore\u017eiji z Louise Osmond) o amaterskem jadralcu Donaldu Crowhurstu in njegovi usodni plovbi na regati okoli sveta leta 1968.<\/p>\n

Re\u017eiserjeva uradna spletna stran: https:\/\/jerryrothwell.com<\/a><\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbFilm ni predolg, ne bo vam vzel veliko \u010dasa, toda spremenil bo na\u010din, kako razmi\u0161ljate \u2013 in za koliko filmov lahko trdimo to? \/\u2026\/ Vsak posnetek zaznamujeta skrb in spo\u0161tovanje. Fotografija je prelepa, vendar v slu\u017ebi zgodbe, ne lepote same. Zvok gledalca povsem prevzame in skupaj s sliko pri\u010dara svet svetlobe in vode, brnenja elektrike, ki lahko potuje kilometre, ter cele vrste \u010dustev, od tesnobe do sramu; ob\u010dutkov, ki so globlji in bolj intenzivni, kot si sploh lahko predstavljamo \u2013 a film Zakaj ska\u010dem<\/strong> nam bo pri tem gotovo pomagal. \/\u2026\/ Ta mali film\u010dek je u\u010dna ura v komunikaciji za vsakogar, ki je pripravljen poslu\u0161ati.\u00ab
– Fionnuala Halligan, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbOniri\u010dni, \u010dutni dokumentarec re\u017eiserja Jerryja Rothwella \/\u2026\/ ljubiteljem knjige ponudi nepri\u010dakovano darilo: Rothwellov film ni knji\u017ena priredba, pa\u010d pa odmev, odgovor, ki obogati izku\u0161njo izvirnega dela. \/\u2026\/ \u010cista filmska alkimija. \/\u2026\/ Razsvetljujo\u010de in pou\u010dno delo, ki je hkrati prava pa\u0161a za o\u010di.\u00ab
– Leslie Felperin, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiser s spretnim menjavanjem razli\u010dnih le\u010d in zvo\u010dnih pokrajin gledalcu pribli\u017ea psihi\u010dno izolacijo in neobvladljiv \u010dutni svet ljudi na razli\u010dnih to\u010dkah spektra, pa tudi katarzi\u010dne preboje v izra\u017eanju in stiku z drugimi. ‘Razpravo o avtizmu lahko spremenimo tako, da sami postanemo del razprave,’<\/em> pove Ben s pomo\u010djo abecedne mre\u017ee; ta so\u010dutni, domiselni dokumentarec bo \u0161tevilnim gledalcem odprl tako u\u0161esa kot o\u010di.\u00ab
– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbSte videli Rain Mana<\/strong>? Potem veste, kako ‘mi’ vidimo avtiste. Toda pravo vpra\u0161anje se glasi: kako avtisti vidijo nas? David Mitchell, avtor romana Atlas oblakov, ki ima tudi sam avtisti\u010dnega sina, pravi, da so avtisti zunajzemeljski \u2013 da so torej kot tuja, vesoljska civilizacija, ki je ne razumemo. A kaj \u010de tudi avtisti nas vidijo natanko tako, kot bi nas videla tuja, zunajzemeljska civilizacija, \u010de bi se izkrcala na Zemlji? Kaj vidijo, ko nas gledajo? Kako do\u017eivljajo svet, jezik, \u010das, spomine? Vpogled v to smo dobili, ko je Naoki Higa\u0161ida, 13-letni japonski avtist, ki ni mogel govoriti in ki svojih misli, ob\u010dutkov, strahov in \u017eelja ni mogel verbalizirati, napisal knjigo Zakaj ska\u010dem, ki je postala orja\u0161ki bestseller in odprla ve\u010d o\u010di kot Rain Man<\/strong>, toda doku Zakaj ska\u010dem<\/strong> ni le preprosta ekranizacija te knjige. Narator \u2013 Jordan O\u2019Donegan \u2013 podaja odlomke iz Higa\u0161idove knjige, Jerry Rothwell pa nas odpelje na razli\u010dne konce sveta (Amerika, Britanija, Indija, Sierra Leone), med male avtiste, ki sku\u0161ajo razumeti svet, in njihove star\u0161e, ki sku\u0161ajo razumeti njih. \/…\/ In tu vidimo, kaj vse po\u010dnejo star\u0161i, da bi se povezali s svojimi avtisti\u010dnimi sinovi in h\u010derami. Svet, jezik, \u010das in spomini izgubijo linearnost, a pridobijo novo kompleksnost. To komuniciranje, to iskanje stika, to fiksiranje \u00bbtrenutka \u00ab, to iskanje drugega, ta ljubezen – to je prehajanje skozi portal, to je de\u0161ifnranje, to so bli\u017enja sre\u010danja \u010detrte vrste, toda \u010de je to stopanje v no\u010d, potem ne\u017enej\u0161e no\u010di \u0161e niste videli, \u0161e toliko bolj, ker Rothwellov impresionisti\u010dni doku izkoristi vso avdiovizualno mo\u010d filma, njegovo zunajzemeljsko ob\u010dutenje sveta, njegov \u017eiv smisel za nelinearno igranje s \u010dasom in prostorom, njegov fotografski spomin, njegovo sposobnost transfiguriranja notranjih bojev. Film sploh je videti tako, kot da so ga izumili avtisti, da bi lahko komunicirali z nami.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbPrav to \u2013 premagovanje dru\u017ebene stigme in \u017eelja po razumevanju druga\u010dnosti oseb z avtizmom \u2013 pa je tudi glavni namen dokumentarnega filma britanskega re\u017eiserja Jerryja Rothwella\/…\/. Rothwell, ki so ga Naokijeve pripovedi spodbudile k druga\u010dnemu pogledu na ljudi z avtizmom, s kamero sledi \u0161estim avtisti\u010dnim otrokom oziroma mlaj\u0161im odraslim in njihovim star\u0161em, pri \u010demer jih v glavnem samo opazuje. V filmu ne i\u0161\u010de vzrokov za njihove motnje, ne podaja zdravni\u0161kih ali kak\u0161nih druga\u010dnih zapletenih strokovnih razlag, samo spremlja jih. Spremlja njihovo okolico, njihove star\u0161e, njihovo skupno \u017eeljo po vklju\u010denosti in razumevanju. Svojim opazovancem se pribli\u017ea na najbolj mo\u017een \u010duten na\u010din, in to potem s pomo\u010djo zvo\u010dne podlage in subtilne menjave barvnega spektra posku\u0161a prenesti tudi na gledalce. V zatemnjeni kinematografski dvorani je ob\u010dutenje verjetno res neverjetno mo\u010dno, a tudi z doma\u010dega ekrana, na katerega smo trenutno vezani, sporo\u010dilo filma prodre neokrnjeno: ljudje z avtizmom so predvsem in samo to \u2013 ljudje.\u00ab
– Gaja P\u00f6schl, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbV dokumentarcu Zakaj ska\u010dem<\/strong> so najbolj dragoceni vizualni in zvo\u010dni utrinki, ki simulirajo, kako avtisti do\u017eivljajo in predelujejo \u010dutna do\u017eivetja, ter upodobitve stisk njihovih skrbnikov. Najbolj presunljivi sta izpovedi Jossovega o\u010deta, ki mu gre na jok od skrbi, kaj bo s sinom, ko bosta z \u017eeno umrla, ter Jestininih star\u0161ev, ki sta se ob ustanavljanju \u0161ole za otroke z motnjami v razvoju spopadala celo z ljudskim vra\u017eeverjem. V tem smislu sodita Naokijeva knjiga in Rothwellov film med umetni\u0161ka dela, ki gledalca senzibilizirajo za mnogovrstnost \u010dlove\u0161kih izkustev ter ga tako vzgajajo, podru\u017ebljajo.\u00ab
– Du\u0161an Rebolj, Delo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film, posnet po knji\u017eni uspe\u0161nici negovore\u010dega avtisti\u010dnega de\u010dka, je senzori\u010dno filmsko popotovanje po neznanem svetu. Dokumentarec, ki nam odpre o\u010di in zru\u0161i na\u0161e predstave o avtizmu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":197017,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/197016"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/197017"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=197016"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}