{"id":194786,"date":"2023-01-24T19:04:24","date_gmt":"2023-01-24T18:04:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/martin-eden\/"},"modified":"2023-01-24T19:17:08","modified_gmt":"2023-01-24T18:17:08","slug":"martin-eden","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/martin-eden\/","title":{"rendered":"Martin Eden"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong><\/p>\n

Ko mornar Martin Eden nekega dne po naklju\u010dju spozna Eleno, h\u010derko premo\u017enih industrialcev, ga njen svet v trenutku povsem prevzame. Omikano in prefinjeno dekle ne postane le Martinova ljubezenska obsesija, pa\u010d pa tudi simbol dru\u017ebenega polo\u017eaja, po katerem hrepeni. Mladeni\u010d sklene, da se bo izobrazil, postal pisatelj in si tako prislu\u017eil poroko z dekletom. A medtem ko zagrizeno uresni\u010duje svoje sanje, ga vse bolj preganja ob\u010dutek, da je izdal svoj delavski razred. Poleg tega za\u010dne pod vplivom starega intelektualca Russa Brissendena zahajati v socialisti\u010dne kroge, to pa ga pripelje v navzkri\u017eje z Eleno in njenim bur\u017eoaznim svetom.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbMartin Eden<\/em> pripoveduje na\u0161o zgodbo; zgodbo tistih, ki jih nista oblikovali dru\u017eina ali \u0161ola, ampak \u017eivljenjske izku\u0161nje. To je roman samoukov, ljudi, ki so verjeli v kulturo kot pot do emancipacije, a so bili nekako razo\u010darani.<\/p>\n

Knjiga pa ne govori le o mladem proletarcu, ki za\u010dne zaradi ljubezni do mladenke iz vi\u0161jega sloja sanjati o pisateljski karieri \u2013 to je tudi zgodba uspe\u0161nega umetnika (mra\u010den avtoportret Jacka Londona samega), ki usodno izgubi stik z vsakdanjim \u017eivljenjem.<\/p>\n

Martina Edna<\/em> sva brala kot fresko, ki predvidi zablode in muke dvajsetega stoletja ter napove njegove klju\u010dne teme: odnos med posameznikom in dru\u017ebo, vlogo mno\u017ei\u010dne kulture in razredni boj. V filmu se parabola o antijunaku, ki ga je ustvaril Jack London, pri\u010dne s posnetki anarhista Errica Malateste, nato pa poi\u0161\u010de vzporednice z \u017eivljenjem in delom ‘prekletih pesnikov’ dvajsetega stoletja \u2013 od Majakovskega do Stiga Dagermana in Nore May French. Najinega Martina sva si zami\u0161ljala, kako potuje skozi dvajseto stoletje \u2013 bolje re\u010deno, skozi nekak\u0161no sintezo, sanjsko verzijo dvajsetega stoletja brez \u010dasovnih koordinat \u2013, dogajanje pa sva iz Kalifornije prestavila v Neapelj, ki bi lahko bil katerokoli pristani\u0161ko mesto kjerkoli na svetu.\u00ab
– Pietro Marcello in Maurizio Braucci<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Pietro Marcello, rojen leta 1976 v Caserti, je po diplomi na Akademiji lepih umetnosti med drugim pou\u010deval slikanje v neapeljskem zaporu in sodeloval pri ustanovitvi neapeljskega dru\u017eabnega centra Damm. Mednarodno pozornost je pritegnil leta 2007, ko se je v sekcijo Obzorja filmskega festivala v Benetkah uvrstil njegov dokumentarec Il passaggio della linea<\/strong>, meditativna zbirka sre\u010danj z migrantskimi delavci na italijanskih no\u010dnih vlakih. Dve leti kasneje je posnel film La bocca del lupo<\/strong>, ljubezensko zgodbo med biv\u0161im kaznjencem in transseksualno \u017eensko, postavljeno v postindustrijsko Genovo. Ta mojstrski preplet dokumentarca in fikcije je re\u017eiserju prinesel \u0161tevilna mednarodna priznanja, med drugim glavno nagrado na festivalu v Torinu, nagrado caligari na Berlinalu, nagrado Davida di Donatella ter srebrni trak\u00a0Nacionalnega zdru\u017eenja italijanskih filmskih novinarjev. Leta 2011 je sledil dokumentarec o armenskem re\u017eiserju Artavazdu Pele\u0161janu Il silenzio di Pele\u0161jan<\/strong>, s katerim je bil re\u017eiser znova povabljen v sekcijo Obzorja Bene\u0161kega filmskega festivala. Sledil je film Bella e perduta<\/strong> (2015), poeti\u010dna me\u0161anica dokumentarca in fantazije, v kateri se skromni pastir odlo\u010di skrbeti za razpadajo\u010do burbonsko pala\u010do. Film je re\u017eiserju med drugim prinesel posebno omembo ekumenske \u017eirije v Locarnu, Bergmanovo nagrado na festivalu v G\u00f6teborgu in \u0161e eno nagrado Nacionalnega zdru\u017eenja italijanskih filmskih novinarjev. Martin Eden<\/strong> je bil premierno prikazan na Bene\u0161kem filmskem festivalu leta 2019, Marcellov najnovej\u0161i film Per Lucio<\/strong>, dokumentarni poklon italijanskemu pevcu Luciu Dalli, pa je svetovno premiero do\u017eivel na nedavnem Berlinalu.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00a0\u00bbNajbolj izviren, svoboden in domiseln film [bene\u0161kega] festivala, delo prefinjene in hkrati surove lepote, tako kot njegov protagonist. \/\u2026\/ Martin Eden je antijunak, pogumen, a samouni\u010devalen individualist. Njegova tragedija je tragedija vsakega umetnika, ki ga pogoltne industrija kulture, vsakega \u010dloveka, ki izda svoj razred in svoje ideale ter zato umre. Re\u017eiser odli\u010dno izkoristi svoje izku\u0161nje, predvsem z uporabo arhivskega gradiva, ki o\u017eivlja zgodovino in prina\u0161a spomine na neko stoletje. Martin Eden<\/strong> je melodrama tudi v dobesednem smislu, glasbeni film, ki me\u0161a visoko in nizko: Glinka, Debussy, Daniele Pace iz skupine Squallor in Aznavour \u2013 kot njegov protagonist: delavec, pustolovec ali poet, vendar nikoli trgovec. \/\u2026\/ A ta vizualna pesem je tudi globoko politi\u010den film, ki se izogne aktualnosti, da bi \u0161el do kulturnih korenin na\u0161ega sveta. V njem ni didakti\u010dnega moraliziranja; namesto tega prikazuje strasti, ki poganjajo like in ki so \u0161e vedno v srcu na\u0161e kulture \u2013 kulture, ki je bolj kot kadarkoli h\u010di dru\u017ebenega darvinizma, vendar brez napetosti, ki so napajale strasti martinov ednov in mno\u017eic, v imenu katerih so pisali.\u00ab
– Emiliano Morreale, La Repubblica<\/em><\/p>\n

\u00bbMarcellu je uspelo narediti film, ki je ravno tako politi\u010den kot poeti\u010den, strasten, romanesken in romanti\u010den. Film v popolnem sozvo\u010dju s svojim protagonistom, mornarjem, ki se kljub vsem oviram odlo\u010di postati pisatelj in mu to tudi uspe. A z uspehom se za\u010dne propad. Srce parajo\u010d film. \/\u2026\/ \u010carovnija nikoli ne popusti in gledalca potegne v poeti\u010den ples, ki v nobenem pogledu ne izda Londonovega politi\u010dnega sporo\u010dila. In ne nazadnje, Luca Marinelli je s svojo \u010dudovito mo\u0161ko prezenco \/\u2026\/ v vlogi Martina naravnost popoln.\u00ab
– Jean-Baptiste Morain, Les Inrockuptibles<\/em><\/p>\n

\u00bbMartin Eden<\/strong> kot lakmusov papir dvajsetega stoletja. Film, ki Londonov roman premesti iz San Francisca v Neapelj in ga poseje po celem kratkem stoletju, vdahne novo \u017eivljenje proletarcu, ki \u017eeli s pomo\u010djo kulture in pisateljskega poklica postati vreden svoje bur\u017eoazne zaro\u010denke. Vrhunski Luca Marinelli o\u017eivi lik v vseh njegovih odtenkih: literarnih in \u010dlove\u0161kih politikah. Ambiciozen, pogumen, izviren in ganljiv film.\u00ab
– Paolo Mereghetti, Corriere della Sera\u00a0<\/em><\/p>\n

\u00bbMartin Eden<\/strong> je epska zgodba o ‘nori ljubezni’, postavljena pred (a)histori\u010dno ozadje spreminjajo\u010dih se vrednot. To so sanje vsakega cinefila: film, posnet na 16-milimetrski trak, pre\u017eet z odmevi Rossellinijevega iskanja resnice in Viscontijeve nihilisti\u010dne dekadence, se pona\u0161a s formalno briljanco, ki vklju\u010duje ob\u010dasno uporabo arhivskega gradiva kot \u017eivega, \u017eivahnega utripa pod njegovim celuloidnim povr\u0161jem. V rokah neodvisnega in politi\u010dnega filmskega ustvarjalca, kakr\u0161en je Pietro Marcello, postane ta klasi\u010dna zgodba o \u010dloveku, razpetem med ideale in ambicije, glasen poziv proti dogmatizmu dana\u0161njega \u010dasa.\u00ab
– Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bbFilm gradi na obrazu, telesu in glasu Luce Marinellija, ki znova potrdi, da je eden najbolj\u0161ih italijanskih igralcev ta hip. Zdi se, da njegov lik \u2013 pre\u017eet s ‘spleenom’, tistim najbolj melanholi\u010dnim romanti\u010dnim razpolo\u017eenjem, predvsem pa z anahronisti\u010dno, a ve\u010dno ljubeznijo do kulture \u2013 odseva duh preteklosti in sedanjosti, utopijo upora, praznino vzpenjanja po dru\u017ebeni lestvici, a tudi neugasljive strasti. Martin Eden<\/strong> je begajo\u010d in poeti\u010den, v\u010dasih pop <\/em>v svojih glasbenih izbirah, svoboden in inventiven, popularen in prefinjen. Sapa sve\u017eega vetra v italijanskem filmu.\u00ab
– Paolo Lughi, Il Piccolo<\/em><\/p>\n

\u00bbMarcellov la\u017eni ep vklju\u010duje dokumentarne posnetke, bohotno dekadenco, levi\u010darsko politiko, jezne govore \/\u2026\/, lepe \u017eenske, mo\u017eate tipe, citate iz Baudelaira, pisalne stroje, ro\u010dno zvite cigarete, ascot<\/em> kravate in stare volvo sedane. Bolj ali manj vse, kar imam v filmih rad. \/\u2026\/ To pa nikakor ne pomeni, da Martin Eden<\/strong> ponuja lahkoten u\u017eitek, a za voajerskega, s knjigami in zgodovino obsedenega cinefila, kakr\u0161en sem sam, je film naravnost popoln. Marcello je ustvaril pasti\u0161 razli\u010dnih resnih pripovednih slogov, ki dose\u017ee eti\u010dno in zgodovinsko tehtnost, ne da bi pri tem samega sebe jemal preresno. Gledalca tako pripravi do tega, da za\u010dne o starih temah \u2013 slava, ambicija, dru\u017ebena krivica, romanti\u010dno razmerje \u2013 razmi\u0161ljati na povsem nov na\u010din.\u00ab
– A.O. Scott,\u00a0The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbMarcello \/\u2026\/ ni avtoritativen re\u017eiser: gledalcu pusti, da potuje med \u0161tevilnimi sledmi in referencami, ki jih raztrosi po filmu. Gre za enega (redkih) re\u017eiserjev, ki \u0161e znajo biti nepredvidljivi, ki vedo, kako ‘gledati’ svet in prisluhniti njegovim skrivnostim, da bi ga izumili na novo. To pa mu uspe brez kakr\u0161nihkoli trikov ali arogance, le s preprostostjo strasti.\u00ab
– Cristina Piccino, Il Manifesto<\/em><\/p>\n

\u00bbV visceralnem realizmu, ki ga razkriva film, arhivske podobe pod\u017eigajo \u017ee tako razvneto fikcijo ter sublimno spreminjajo na\u0161 ob\u010dutek za lepoto. Marcello s svojim svobodnim pojmovanjem umetnosti in lepote pomete z vsemi konvencijami in se odlo\u010di soo\u010diti razli\u010dne kromatike, glasbene teksture in tokove, od Debussyja do elektronskih ritmov. Prav ta invokacija zgodovinske nedolo\u010denosti, ki spremlja Ednov padec v brezno arogance in cinizma, potrjuje univerzalnost in brez\u010dasnost Londonove odisejade. Martin Eden<\/strong> se z obujanjem velikih ideolo\u0161kih debat dvajsetega stoletja razkrije kot vznemirjujo\u010da prerokba tegob na\u0161e sedanjosti, na tak ali druga\u010den na\u010din povezanih z razcvetom najbolj divjega individualizma. \/\u2026\/ Velik avtorski film leta 2020.\u00ab
– Manu Y\u00e1\u00f1ez, ARA<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ eden najbolj epsko razpolo\u017eenih italijanskih filmov v dolgem \u010dasu, vrnitev k velikim filmskim zgodbam sedemdesetih let. Glavni igralec Luca Marinelli, fantasti\u010den v vsakem prizoru, se na mo\u010d pribli\u017ea mlademu Robertu De Niru.\u00ab
– Joshua Rothkopf,\u00a0Time Out New York<\/em><\/p>\n

\u00bbMartin Eden<\/strong>, tragedija o hipokriziji na\u0161ega sveta, pre\u017eeta z univerzalno nostalgijo, sledi tisti tradiciji italijanskega filma, ki zdru\u017euje dru\u017ebeno satiro in \u010dlove\u0161ke strasti.\u00ab
– Eithne O’Neill, Positif<\/em><\/p>\n

\u00bbMarcello in njegov \/\u2026\/ soscenarist Maurizio Braucci \u2013 biv\u0161i sodelavec Abela Ferrare (Pasolini<\/strong>, 2014) in Mattea Garroneja (Gomora<\/strong>, 2008) \u2013 sta Londonov roman iz Oaklanda dvajsetega stoletja prenesla v Neapelj v nedolo\u010denem \u010dasu okoli druge svetovne vojne. S tem sta dru\u017ebeno-ekonomske prvine izvirne zgodbe preselila v kontinuum italijanskega modernizma, v katerem gresta politika in estetika z roko v roki. \u0160e ve\u010d: s svobodno priredbo Londonove knjige sta Marcello in Braucci naslovnega junaka oblikovala v emblem sodobne kulturne industrije, katere neoliberarne podrobnosti je pisatelj predvidel z osupljivo jasnostjo.\u00ab
– Jordan Cronk, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ film, ki udari kot strela z jasnega in prekipeva od idej, podobno kot njegov junak. \/\u2026\/ Martin Eden<\/strong> kljub vsej svoji silovitosti najbolj prevzame s \u010dasovno zamegljenostjo in subtilnimi anahronizmi. \/\u2026\/ \u010casovni okvir je ravno tako izmuzljiv kot politi\u010dno prepri\u010danje protagonista. Dogajanje uokvirjajo filmski obzorniki iz zgodnjega dvajsetega stoletja. Uvodni prizor z magnetofonom ter kasnej\u0161i posnetki \u010drno-belih televizorjev, avtomobilov, pisalnega stroja in Martinovih obla\u010dil dajejo slutiti, da gre za petdeseta ali \u0161estdeseta leta, medtem ko Elenin svet z modo, pohi\u0161tvom in vedenjem namiguje na dvajseta leta ali celo devetnajsto stoletje. (Pomenljivo je, da je prvi pesnik, s katerim Elena seznani Martina, Charles Baudelaire.) Martin in Elena ne predstavljata le razli\u010dnih razredov; zdi se, da \u017eivita v razli\u010dnih obdobjih. ‘Tu ni toka \u010dasa,’ kot je Siegfried Kracauer zapisal o Proustovi kronologiji, pa\u010d pa ‘pretrgano, nevzro\u010dno zaporedje situacij, svetov, obdobij.’ Tako je tudi \u2013 skoraj subliminalno \u2013 v Martinu Ednu<\/strong> \/\u2026\/.\u00ab
– J. Hoberman, The New York Review<\/em><\/p>\n

\u00bbKalejdoskopska zgodovinska fantazija, pre\u017eeta z duhovi italijanskega filma.\u00ab
– Imogen Sara Smith, Film Comment<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtobiografski roman Jacka Londona o mornarju, ki se s pisateljevanjem povzpne po dru\u017ebeni lestvici, postane v rokah italijanskega re\u017eiserja Pietra Marcella strastno filmsko popotovanje skozi nemirno dvajseto stoletje. Nagrada za najbolj\u0161ega igralca v Benetkah in nagrada Art kino mre\u017ee Slovenije na zadnjem Ljubljanskem filmskem festivalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":196634,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/194786"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/196634"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=194786"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}