{"id":193744,"date":"2022-08-09T12:21:50","date_gmt":"2022-08-09T10:21:50","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/poletje-85\/"},"modified":"2022-08-09T12:28:12","modified_gmt":"2022-08-09T10:28:12","slug":"poletje-85","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/poletje-85\/","title":{"rendered":"Poletje ’85"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>\u00bb\u010ce vas smrt ne zanima, \u010de no\u010dete sli\u0161ati o truplu, ki sem ga poznal \u0161e \u017eivega, \u010de no\u010dete vedeti, kaj se nama je zgodilo in kako je postalo truplo, potem raje kar takoj odnehajte. To ni zgodba za vas.\u00ab <\/em>Tako za\u010denja svojo pripoved \u0161estnajstletni Alex, medtem ko z lisicami na rokah \u010daka na zasli\u0161anje. Vse se je za\u010delo tistega usodnega dne, ko ga je na odprtem morju zajel vihar. Med valovi se je prikazala jadrnica in v Alexovo \u017eivljenje je vstopil postavni, o\u010darljivi in v vseh pogledih sanjski David Gorman …<\/p>\n

Film Fran\u00e7oisa Ozona, postavljen na obalo Normandije sredi osemdesetih let, je grenko-sladka zgodba o prvi ljubezni, polna sonca, glasbe in prekipevajo\u010dih \u010dustev. Nostalgi\u010dna \u010dasovna kapsula, s katero se re\u017eiser vra\u010da k svojim filmskim za\u010detkom in knjigi, ki ga je zaznamovala kot najstnika. Uradni izbor zadnjega (odpovedanega) festivala v Cannesu.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbRoman sem prebral leta 1985, ko sem bil star sedemnajst let, in povsem me je prevzel. Intimno je nagovarjal najstnika, kakr\u0161en sem bil. Knjiga je zelo igriva in domiselna v smislu jezika in zgradbe. Vsebuje risbe, odlomke iz \u010dasopisnih \u010dlankov, poglede iz razli\u010dnih zornih kotov \u2026 Ob branju sem tako u\u017eival, da sem si rekel: \u010de bom kdaj postal re\u017eiser, bo moj prvi film priredba te knjige. \/\u2026\/ Po Bo\u017eji milosti<\/strong> sem iz radovednosti roman znova prebral in presene\u010den ugotovil, da sem veliko prizorov in tem pravzaprav \u017ee posnel. Knjiga je ves \u010das napajala mojo domi\u0161ljijo, \u010deprav se tega nisem zavedal. \/\u2026\/ Filmi nastanejo, ko pride njihov \u010das. Da bi vedel, kako povedati to zgodbo, sem moral dozoreti. Odlo\u010dil sem se ohraniti pripovedno zgradbo romana, dogajanje pa prenesti v Francijo in v \u010das, ko sem knjigo prvi\u010d prebiral. Film vklju\u010duje tako realnost romana kot moje spomine na tisto, kar sem ob\u010dutil, ko sem ga prvikrat bral. \/\u2026\/ Pomembno se mi je zdelo vzpostaviti iskren odnos do likov in posredovati \u010dustva, ki sem jih imel kot najstnik. V\u010dasih sem imel ob\u010dutek, kot da znova snemam svoj prvi film, ampak z zrelostjo, ki sem jo pridobil z drugimi filmi. To mi je omogo\u010dilo, da sem o obdobju spregovoril z jasnostjo, hkrati pa z nekak\u0161no ne\u017eno nostalgijo. \/\u2026\/ Naslov filma je bil sprva Poletje ’84<\/strong>. Spremenil sem ga zaradi Roberta Smitha iz The Cure. Na vsak na\u010din sem namre\u010d hotel uporabiti njihovo pesem In Between Days<\/em>, toda Smith je rekel: ‘\u017dal mi je, ampak komad je iz\u0161el leta 1985.’<\/em> Tako sem spremenil naslov in Smith mi je dovolil uporabiti pesem. Zame film v resnici govori o letu 1984, saj sem bil takrat star \u0161estnajst let. \/\u2026\/ 1985 je bilo tudi leto, ko je umrl Rock Hudson in ko je v na\u0161a vsakdanja \u017eivljenja vdrl aids. To je bilo zadnje leto nedol\u017enosti in brezskrbnosti, ko \u0161e nismo vedeli za to bolezen in nam \u0161e ni bilo treba skrbeti. \/\u2026\/ \u010ceprav med snemanjem nisem vedel, da prihaja covid-19, bo film po tem, kar smo do\u017eiveli, dobil nov pomen. V njem je \u017eivljenjska sila, nekaj zelo son\u010dnega, \u010deprav govori o smrti. Glavni junak Alexis prestaja te\u017eko preizku\u0161njo, se nazadnje pobere, hkrati pa na to, kar se je zgodilo, gleda z nekak\u0161no nostalgijo.\u00ab
– Fran\u00e7ois Ozon<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Fran\u00e7ois Ozon (rojen leta 1967 v Parizu) je diplomiral iz filmske re\u017eije na sloviti pari\u0161ki filmski \u0161oli La F\u00e9mis. Sprva je snemal kratke in dokumentarne filme, leta 1998 pa se je s celove\u010dernim prvencem\u00a0Sitcom<\/strong>\u00a0uvrstil na program festivala v Cannesu. Film razume kot kompleksno in zahtevno umetnost, s svojimi zgodbami pa vztrajno in pogumno kuka v skrivne koti\u010dke \u010dlove\u0161ke psihologije, ki jih na velikem platnu sicer ne vidimo pogosto. Redka kombinacija humorja, rahlo\u010dutnosti in psiholo\u0161kega vpogleda mu je kmalu prinesla mednarodno slavo ter ga uveljavila kot enega najbolj drznih in izvirnih francoskih re\u017eiserjev, ki mu niso tuje ob\u010dutljive tematike, npr. incest, umor, spolnost, samomor in sadomazohizem, pa tudi poigravanje z razli\u010dnimi \u017eanri \u2013 psiholo\u0161ko dramo, komedijo, dru\u017einsko dramo, kriminalko, grozljivko in pravljico. V Sloveniji smo si na velikih platnih lahko ogledali njegovo tragikomedijo\u00a0Hladne kaplje na vro\u010de kamne<\/strong>\u00a0(Gouttes d\u2019eau sur pierres br\u00fblantes, 2000), muzikal\u00a08 \u017eensk<\/strong>\u00a0(8 femmes, 2002), kriminalko\u00a0Bazen<\/strong>\u00a0(Swimming Pool, 2003), duhovit eksces magi\u010dnega realizma\u00a0Ricky<\/strong>\u00a0(2009), bulvarsko komedijo s Catherine Deneuve in G\u00e9rardom Depardieujem\u00a0Gospodinja<\/strong>\u00a0(Potiche, 2010), diaboli\u010dno komedijo o \u010darih in sku\u0161njavah pripovedovanja V hi\u0161i<\/strong>\u00a0(Dans la maison, 2012), \u0161tudijo adolescence\u00a0Mlada in lepa<\/strong>\u00a0(Jeune & jolie, 2013), svobodno priredbo kratke zgodbe Ruth Rendell\u00a0Nova prijateljica<\/strong>\u00a0(Une nouvelle amie, 2014), priredbo filma Ernsta Lubitscha\u00a0Frantz<\/strong>\u00a0(2016), eroti\u010dni psihotriler\u00a0Dvojni ljubimec<\/strong>\u00a0(L\u2019amant double, 2017) in\u00a0<\/strong>nazadnje z veliko nagrado berlinske \u017eirije nagrajeno Bo\u017ejo milost\u00a0<\/strong>(2018), dramo o spolnih zlorabah otrok v katoli\u0161ki cerkvi.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbMladost, ljubezen, smrt in mo\u010d filmske pripovedi so v srcu enega re\u017eiserjevih najbolj\u0161ih del. Film, opojen kot poletna pesem.\u00ab
– Bruno Deruisseau, Les Inrockuptibles<\/em><\/p>\n

\u00bbV tem navdu\u0161ujo\u010de vijugastem primerku virtuoznega pripovedovanja se vedno presenetljivi Fran\u00e7ois Ozon pokloni francoski tradiciji poletnega filma, ameri\u0161kim najstni\u0161kim filmom \u2013 in sam sebi. \/\u2026\/ Re\u017eiser pripravi teren za nekaj zlove\u0161\u010dega v slogu Ruth Rendell ali Clauda Chabrola, potem pa nas odpelje na popotovanje, ki ga nismo pri\u010dakovali: rezultat je ne\u017een, v\u010dasih humoren, nedvomno pa avtorjev najbolj odkrito kvirovski film v dolgem \u010dasu. \/\u2026\/ Delo re\u017eiserja, ki je po devetnajstih celove\u010dercih s tehni\u010dnega vidika veteran, a tokrat bolj kot kadarkoli prej daje vtis mladega mojstra.\u00ab
– Jonathan Romney<\/p>\n

\u00bbPoletje ’85<\/strong> si sposoja pravila najstni\u0161kega filma in filma o prvi ljubezni, a predvsem gre za sintezo avtorjevega opusa. Ne le da re\u017eiser zgodbo gradi okoli adolescentov (katerih starost se ujema z njegovo lastno v \u010dasu dogajanja), pa\u010d pa se vra\u010da k svojim najljub\u0161im motivom: transvestizem, te\u017eavno razmerje z u\u010diteljem, zlasti pa odnos do smrti skozi prizmo bolezni, izginotja, pokopa.\u00ab
–\u00a0Baptiste Roux, Positif<\/em><\/p>\n

\u00bbV devetdesetih letih so bili Ozonovi filmi brezsramno kvirovske, vro\u010dekrvne in hormonov polne zadevice; \u0161tudije ljubosumja in strasti, ki so si drznile me\u0161ati melodramati\u010dno almodovarsko senzualnost s tema\u010dnostjo Patricie Highsmith. \/\u2026\/ V tistih \u010dasih so se povr\u0161ja njegovih filmov kar iskrila od spolne energije \u2013 kot naje\u017eene dlake na goli ko\u017ei \u2013, medtem ko je v globini pre\u017eala nekak\u0161na opolzka morilska nevarnost. Poletje ’85<\/strong> nas spomni, zakaj je Ozonov slog tako edinstven. Film predstavlja dobrodo\u0161lo vrnitev h koreninam po dolgem obdobju, ko se je re\u017eiserjeva kariera z dramami, kot so Sous le sable<\/strong>, V hi\u0161i <\/strong>in Bo\u017eja milost<\/strong>, zasukala v bolj resno smer. Omenjeni filmi so bili sicer res izvrstna dela, ki so utrdila Ozonov sloves mednarodno priznanega re\u017eiserja, a njegovi najbolj strastni obo\u017eevalci so \u017ee dolgo hrepeneli po seksi, na camp<\/em> meje\u010dih trilerjih, kakr\u0161ne je snemal neko\u010d.\u00ab
– Peter Debruge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbPoletje ’85<\/strong> je v stilisti\u010dnem smislu slasten nostalgi\u010dni bonbon. Polo majice, fen frizure, plesanje s komolci, debele walkman slu\u0161alke na u\u0161esih \u2013 kdorkoli je bil kot re\u017eiser okoli leta 1985 najstnik, bo u\u017eival.\u00ab
– Sandra Heerma van Voss, De Filmkrant<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, zgrajen kot policijska preiskava, se za\u010dne v stvarnem vzdu\u0161ju, dokler nas Alexov glas ne odpelje \u0161est tednov v preteklost \u2026 Od prvega pogleda, ki si ga Alex in David izmenjata na jadrnici \/\u2026\/, pa vse do sekvenc, ob katerih nam posko\u010di adrenalin in nas oblije kurja polt. V Poletju ’85<\/strong> se ljubita dva fanta, a homoseksualnost nikoli ni v sredi\u0161\u010du zgodbe: celove\u010derec preprosto pripoveduje zgodbo o rojstvu ljubezni in sesutju iluzij, ko te tr\u010dijo ob resni\u010dnost.\u00ab
– Catherine Balle, Le Parisien<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm je son\u010den, zapeljiv in nenavadno osve\u017eujo\u010d, celo ko stvari postanejo mra\u010dne. Gledalcu se zdi, kot bi se vrnil v kraj svojega otro\u0161tva in ga opazoval skozi odrasle o\u010di \u2013 pogled je sicer zamegljen s spomini, a hkrati osvobojen najstni\u0161ke kratkovidnosti, ob kateri se je neko\u010d vsako novo \u010dustvo zdelo kot stvar \u017eivljenja in smrti.\u00ab
– David Ehrlich, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav pogosto deluje okorno in utegne gledalca spraviti v zadrego, o adolescenci spregovori z iskrenostjo in pristnostjo, kakr\u0161nima smo v filmih o najstnikih, ki so jih posneli re\u017eiserji srednjih let, redko pri\u010da.\u00ab
– Boyd van Hoeij, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, ki zdru\u017ei \u010dare nebrzdane fikcije s privla\u010dnostmi zbirke spominov, je hkrati nepredvidljiv in zlove\u0161\u010d, ves \u010das pa bolj prebrisan, kot daje slutiti njegova ble\u0161\u010de\u010da povr\u0161ina.\u00ab
– Louis Guichard, T\u00e9l\u00e9rama<\/em><\/p>\n

\u00bbLjubezenska afera med dvema prekrasnima fantoma? Postavljena v osemdeseta? Ja, prosim! \/\u2026\/ Vsej \u010dezmernosti in nesubtilnosti navkljub gre za enega Ozonovih najbolj ganljivih filmov.\u00ab
– Elena Lazic, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm bi bil lahko zgolj \u0161e ena zgodba o mladostni\u0161kem odkrivanju ljubezni in spolnosti (homoseksualne ali heteroseksualne), a se izka\u017ee za prelepo psiholo\u0161ko intrigo o fantu, ki odkriva svoja \u010dustva, predvsem pa \u017eivljenje samo.\u00ab
– Jacky Bornet, Culturebox, France T\u00e9l\u00e9visions<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film Fran\u00e7oisa Ozona, postavljen na obalo Normandije sredi osemdesetih let, je grenko-sladka zgodba o prvi ljubezni, polna sonca, glasbe in prekipevajo\u010dih \u010dustev.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":194791,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/193744"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/194791"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=193744"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}