\u017divljenje v\u00a0argentinski stepi, na odro\u010dnih kmetijah \u017ee tako zakotnega mesteca La Rabia, je neprizanesljivo in grobo, na kar \u017ee pred uvodno sekvenco namigne obvestilo, da so vse \u017eivali v\u00a0filmu \u017eivele in preminile kot bi tudi sicer (po naravni poti). Alejandra in Poldo v\u00a0svojem neposre\u010denem zakonu vzgajata mol\u010de\u010do h\u010derko Nati, ki v\u00a0trenutkih vznemirjenja sla\u010di s\u00a0sebe obleko ali kri\u010di, s\u00a0\u010dimer soustvarja nekontinuirano, a intenzivno zvo\u010dno sliko. Deklica se izra\u017ea z\u00a0risanjem, kar re\u017eiserka spretno izkoristi za vnos animiranih sekvenc, ustvarjenih v\u00a0tehniki vodenih barvic in tu\u0161a (Manuel Barenboim). Natijina edina dru\u017eba je sosedov Ladeado, \u010digar o\u010de Pichon prakticira grob, \u017ee na sado-mazohizem meje\u010d seks z\u00a0njeno materjo. V\u00a0okolju, kjer odrasli med seboj niso sposobni konstruktivno komunicirati, je nemost deklice, ki bo morala v\u00a0patriarhalno naravnani dru\u017ebi tako ali tako le poslu\u0161ati in ubogati, \u0161e bolj vpijo\u010da. Tudi kadri narave, posnete ob najbolj \u010darobnih urah zore in mraka, ne uspejo izni\u010diti ob\u010dutkov nesre\u010de in \u017ealosti, ki spremljata odra\u0161\u010danje dveh otrok besnih (rabia pomeni tudi bes) o\u010detov. \u00bbKo v\u010dasih potujem \u010dez odprte de\u017eele, se lahko zazrem v\u00a0krivino na\u0161ega planeta. Vidim to oddaljeno linijo ter \u010dutim nerazlo\u017eljivo olaj\u0161anje in mikavnost. V\u010dasih ob pornografskih filmih za\u010dutim podobno privla\u010dnost, kot mi jo vzbuja tista neskon\u010dna linija, ki je tako nedosegljiva. Bojazen pred neob\u010dutljivostjo je tisto, kar mi je v\u0161e\u010d pri pornografiji. Njen vidik neuspeha, nezmo\u017enosti prikaza intimnosti, subjektivna globina po\u017eelenja. Kar me v\u00a0neskon\u010dni in meseni odprti pokrajini gane, je lepota smrti. La Rabia se ukvarja z\u00a0misterijem, ki se skriva v\u00a0spolnosti in odprtih ravninah. Je shema smrti in male smrti ob seksu, kot si jo predstavlja nema deklica, katere jezik je preve\u010d mote\u010d za svet, ki sebe vztrajno imenuje za normalnega.\u00ab (Albertina\u00a0Carri)<\/p>\n
Albertina Carri<\/em><\/p>\n Re\u017eiserka, scenaristka in igralka, rojena leta 1973\u00a0v\u00a0Buenos Airesu, raziskuje in ustvarja v\u00a0razli\u010dnih filmskih \u017eanrih. S\u00a0svojim delom postavlja temelje konceptu novega argentinskega filma. V\u00a0ospredju njenih filmov (No quiero volver a casa, 2001; G\u00e9minis, 2005) je dru\u017eina, v\u00a0avtobiografskem dru\u017ebeno-politi\u010dnem dokumentarcu Los Rubios (2003) tudi njena lastna. Posnela je \u0161e kratki animirani film Aurora (2001) in animirano pornografsko melodramo Barbie, tambien puede estar triste (2003).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" \u017divljenje v\u00a0argentinski stepi, na odro\u010dnih kmetijah \u017ee tako zakotnega mesteca La Rabia, je neprizanesljivo in grobo, na kar \u017ee pred uvodno sekvenco namigne obvestilo, da so vse \u017eivali v\u00a0filmu \u017eivele in preminile kot bi tudi sicer (po naravni poti). Alejandra in Poldo v\u00a0svojem neposre\u010denem zakonu vzgajata mol\u010de\u010do h\u010derko Nati, ki v\u00a0trenutkih vznemirjenja sla\u010di s\u00a0sebe obleko<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1848,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1847"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1848"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1847"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}