{"id":184235,"date":"2022-01-14T11:50:54","date_gmt":"2022-01-14T10:50:54","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/sadezi-pozabe\/"},"modified":"2022-01-14T12:02:06","modified_gmt":"2022-01-14T11:02:06","slug":"sadezi-pozabe","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/sadezi-pozabe\/","title":{"rendered":"Sade\u017ei pozabe"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Mo\u0161ki srednjih let se znajde sredi pandemije skrivnostne bolezni, ki povzro\u010da nenadno izgubo spomina. Po nasvetu zdravnikov se vklju\u010di v posebni program, s pomo\u010djo katerega naj bi si zgradil novo identiteto. Vsak dan mora opraviti nalogo, ki jo prejme na kaseti, nove spomine pa zabele\u017eiti s polaroidnim fotoaparatom.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbMoj o\u010de je vsak dan pojedel sedem ali osem jabolk in imel je neverjeten spomin. Scenarij sem za\u010del pisati v \u010dasu, ko sem sku\u0161al preboleti njegovo smrt. Sku\u0161al sem pozabiti, vendar nisem mogel. Za\u010del sem razmi\u0161ljati, zakaj ljudje nekatere stvari tako hitro pozabimo in kako selektiven je na\u0161 spomin. \/\u2026\/ Se spominjamo le tistega, za kar smo se odlo\u010dili, da si bomo zapomnili? Lahko izbri\u0161emo spomine, ki nas bolijo? Je mogo\u010de, da globoko v sebi no\u010demo pozabiti bole\u010dih izku\u0161enj, saj brez njih ne obstajamo ve\u010d? Smo navsezadnje le vsota vseh tistih re\u010di, ki jih ne moremo pozabiti? \/\u2026\/ Sade\u017ei pozabe<\/strong> so alegori\u010dna komi\u010dna drama, ki sku\u0161a raziskati, kako deluje spomin in kako to u\u010dinkuje na nas; kako na spomin vplivajo \u010dustva, predvsem pa kako nanj vpliva tehnologija, s katero dandanes tako preprosto bele\u017eimo podatke. So se na\u0161i mo\u017egani zaradi tehnolo\u0161kega napredka morda ‘polenili’ in si zato zapomnimo vse manj dogodkov, vse manj \u010dustev? Je mogo\u010de, da danes zato \u017eivimo ‘manj’? \/\u2026\/ Privla\u010dijo me filmi, ki ustvarjajo nove svetove; tak\u0161ne, ki so nam po eni strani doma\u010di, hkrati pa delujejo malce nadrealno. Filmi, kakr\u0161na sta na primer Ona<\/strong> (Her) Spika Jonzeja in Holy Motors<\/strong> L\u00e9osa Caraxa. In seveda vsa dela Charlieja Kaufmana, ki ima poseben dar za opazovanje sveta z drugega zornega kota.\u00ab
– Christos Nikou<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Christos Nikou se je rodil leta 1984 v Atenah. Za kratki film KM<\/strong>, ki je sodeloval na ve\u010d kot \u0161tiridesetih mednarodnih festivalih, je prejel nagrado za najbolj\u0161i kratkometra\u017eec v Motovunu. Kot asistent re\u017eije je med drugim sodeloval pri filmih Podo\u010dnik <\/strong>(Kynodontas, 2009) Yorgosa Lanthimosa in Pred polno\u010djo<\/strong> (Before Midnight, 2013) Richarda Linklaterja. Sade\u017ei pozabe<\/strong> so Nikoujev prvi celove\u010derec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbChristos Nikou\u00a0ni mogel slutiti skoraj neprepoznavnega sveta, v katerega bo poslal svoj celove\u010derni prvenec Sade\u017ei pozabe<\/strong>, a zasluge za dejstvo, da se ta osamljena in odmaknjena tragikomedija tako dobro prilega na\u0161im mra\u010dnim \u010dasom, gre pripisati mo\u010di njene osrednje alegorije. Film, ki bi lahko postal zgolj najnovej\u0161a kurioziteta ‘gr\u0161kega \u010dudnega vala’ \/\u2026\/, namesto tega deluje ganljivo relevantno, ko opazujemo, kako se resni\u010dnost vse bolj pribli\u017euje Nikoujevemu spekulativnemu svetu. \/\u2026\/ Tema\u010dni, redko naseljeni film, stisnjen v klavstrofobi\u010dni 4:3 format, ne sku\u0161a delovati realisti\u010dno, pa\u010d pa vzdrami na\u0161o domi\u0161ljijo ter nas povabi k razmisleku o tem, kako bi bilo, \u010de bi imeli mo\u017enost za\u010deti znova, pa tudi, ali bi bilo za\u010deti z ni\u010dle sploh tako slabo.\u00ab
– Peter Debruge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbSade\u017ei pozabe<\/strong>, hkrati komi\u010dni in resni, melanholi\u010dni in nadrealisti\u010dni, so srhljivo evokativna meditacija o manipulaciji spomina, da bi izbrisali bole\u010dino, narejena z izjemno pozornostjo do vizualne in zvo\u010dne kompozicije, zaradi \u010desar je film pravi u\u017eitek gledati. \/\u2026\/. \u010ceprav se film odvija v izrazito analognem \u010dasu, gre hkrati za zabaven komentar o na\u0161em obdobju dru\u017eabnih medijev, ko obsedenost z dokumentiranjem lastnega \u017eivljenja na Instagramu in Facebooku \u0161tevilnim zasvojencem zasen\u010di pomen dejanske izku\u0161nje.\u00ab
– David Rooney, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ ta izjemno dovr\u0161eni, sijajno teksturirani prvenec je nekaj resni\u010dno posebnega. \/\u2026\/ \u010ce citiram Abrahama Lincolna: ‘Nih\u010de nima tako dobrega spomina, da bi bil lahko uspe\u0161en la\u017enivec.’<\/em> To vsekakor dr\u017ei za amnezike \u2013 gledalcu kmalu postane jasno, da Aris nekaj skriva. \u010ce bi razkrili, kaj je to, bi zmanj\u0161ali \u010dustveni u\u010dinek konca. Naj zado\u0161\u010da, \u010de povem, da je spomin morda res ‘zakladnica in varuh vseh stvari’, a da je za nekatere pozaba neskon\u010dno bolj za\u017eelena.\u00ab
– Wendy Ide, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbPriznam, da imam nizko odpornost (ali pa se temu re\u010de visoka toleranca?) proti tako imenovanemu gr\u0161kemu \u010dudnemu valu z njegovimi brezizraznimi dialogi, nerazlo\u017eenimi absurdnostmi in vizijami planeta, ki je le za korak odmaknjen od na\u0161ega. A tisto, kar Sade\u017eem pozabe<\/strong> brani, da bi postali zgolj kopija Yorgosa Lanthimosa, je njihova sorazmerna toplina. \/\u2026\/ Tam, kjer bi slab\u0161ega re\u017eiserja zamikalo, da ubere temnej\u0161o pot, se Nikou odlo\u010di za ne\u017enej\u0161i pristop.\u00ab
– Xan Brooks, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, ki se odvija kot zna\u010dajska \u0161tudija \/\u2026\/, splete intimno zgodbo o izgubi, spominu in celjenju ran. \/\u2026\/ vsi absurdisti\u010dni del\u010dki mozaika se nazadnje zdru\u017eijo v globoko ganljivo celoto; film, ki krmari med mra\u010dno komedijo, satiro in tragedijo, da bi zastavil vpra\u0161anja o tem, kaj nas dela tak\u0161ne, kot smo: smo morda zgolj vsota stvari, ki se jih odlo\u010dimo spominjati, in spominov, ki smo jih pustili za sabo? \/\u2026\/ Aris Servetalis in Sofia Georgovasili se sre\u010data v kinu. Nobeden od njiju se ne spominja, kako je bilo hoditi v kino \u2013 in ko sem ju gledal, kako v dru\u017ebi tujcev strmita v platno, sem se skupaj z njima spra\u0161eval tudi jaz.\u00ab
– Leonardo Goi, MUBI<\/em><\/p>\n

\u00bbAli gre za komentar gr\u0161kega odnosa do lastne preteklosti ali pa za komentar o svetu, ki se je snel s te\u010dajev? Upam si ugibati, da nam Nikou z veseljem prepu\u0161\u010da, da si metaforo razlagamo po svoje ali pa da vse skupaj preprosto razumemo kot portret bole\u010de osamljenosti \u2013 re\u017eiser bi se namre\u010d rad dotaknil na\u0161ih src.\u00ab
– Phil de Semlyen, Time Out<\/em><\/p>\n

\u00bbSade\u017ei pozabe<\/strong> \/\u2026\/ naznanjajo Nikouja kot zadnjega v vse dalj\u0161i vrsti izvrstnih sodobnih gr\u0161kih re\u017eiserjev, ki s svojimi filmi razvnemajo misli in topijo srca.\u00ab
– Kaleem Aftab, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm pre\u017eema suhi humor (med minimalizmom in absurdom), ki v spomin ne prikli\u010de le Lanthimosa, ampak tudi Mart\u00edna Rejtmana in Akija Kaurism\u00e4kija (pa \u0161e deliri\u010dno vzdu\u0161je Charlieja Kaufmana). To je melanholi\u010dna tragikomedija, ki ji ne manjka lirizma in tanko\u010dutnosti, pa tudi apokalipti\u010dnega duha, ki ga Nikou pri\u010dara s hvalevredno odlo\u010dnostjo in prepri\u010dljivostjo.\u00ab
– Diego Battle, Otros Cines<\/em><\/p>\n

\u00bbNa\u0161o osebnost in \u010dlove\u010dnost navsezadnje sestavljajo predvsem spomini, tudi tisti najbolj bole\u010di, ki jih \u017eelimo pozabiti, tovrstna sporo\u010dilnost filma, temelje\u010da v me\u0161anici humanizma in melanholi\u010dnega romanticizma, pa se tako povsem oddaljuje od cinizma, ki je doslej preplavljal gr\u0161ki \u010dudni val<\/em>. \u010ce Lanthimosove filme preveva duh \u010diste mizantropije, dru\u017ebenega razkroja in dekadence, Nikou v svetu \u0161e vedno vidi potencial lepote in \u010dlove\u0161kosti: tiste, zaradi katere smo se sposobni otro\u0161ko razveseliti sosedovega psa, se ob gledanju grozljivke skriti za stol in se v ritmu Checkerjevega\u00a0Let\u2019s Twist Again<\/em>\u00a0sredi polnega kluba izgubiti v svojem plesu.\u00ab
– Veronika Zakonj\u0161ek, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbGr\u0161ka kinematografija je v minulem desetletju opravila izjemen preboj na svetovnem filmskem zemljevidu in tako imenovanemu ‘gr\u0161kemu \u010dudnemu valu’ se zdaj z manj\u0161inskim koprodukcijskim dele\u017eem priklju\u010duje tudi Slovenija. Sade\u017ei pozabe<\/strong> se s svojo pripovedno dvoumnostjo uvr\u0161\u010dajo ob bok najpomembnej\u0161im filmom tega vala, obenem pa re\u017eiser Christos Nikou z drznimi vizualnimi in pripovednimi postopki pose\u017ee globoko v jedro \u010dlove\u0161kega iskanja lastne identitete.\u00ab
– utemeljitev vesne za najbolj\u0161o manj\u0161insko koprodukcijo, FSF Portoro\u017e<\/p>\n

\u00bbZa kar je bila neko\u010d potrebna revolucija, zdaj zado\u0161\u010da \u017ee terapija. Ali pa d\u017eoging. Sodobne neoliberalne elite, alergi\u010dne na revolucije, alternative in dru\u017ebo, terjajo od ljudi: prepustite se osebni rasti in \u00bbnotranji\u00ab revoluciji! Spomina ne potrebujete ve\u010d! Spomin navaja k prevratu. Uporu. Revoluciji. \u010ce pozabi\u0161 svoje prej\u0161nje – degradirano, deklasirano, devastirano – \u017eivljenje, ne potrebuje\u0161 revolucije.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Re\u017eiser, ki so ga kritiki ob bene\u0161ki premieri razglasili za novi up gr\u0161kega novega vala, prina\u0161a komi\u010dno, nadrealisti\u010dno in \u010dudno aktualno zgodbo o identiteti, spominu in izgubi, postavljeno v svet, ki ga je zajela skrivnostna pandemija. Zmagovalec Liffa 2020.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":184404,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/184235"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/184404"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=184235"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}