{"id":183929,"date":"2021-11-03T14:40:36","date_gmt":"2021-11-03T13:40:36","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/izganjalec-hudica\/"},"modified":"2021-11-03T15:02:07","modified_gmt":"2021-11-03T14:02:07","slug":"izganjalec-hudica","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/izganjalec-hudica\/","title":{"rendered":"Izganjalec hudi\u010da"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Dvanajstletna Regan se za\u010dne \u010dudno obna\u0161ati. Preklinja, govori s tujim glasom in ka\u017ee nadnaravno mo\u010d. Dekli\u010dina obupana mati zaman i\u0161\u010de odgovor pri zdravnikih. Ostane ji le \u0161e eno upanje: izganjalec hudi\u010da.<\/p>\n

zanimivosti
Izganjalec hudi\u010da <\/strong>je prva grozljivka, ki je prejela nominacijo za oskarja za najbolj\u0161i film. Film je bil sicer nominiran v desetih kategorijah, nazadnje pa je zmagal v dveh: poleg scenarija je bil nagrajen tudi zvok.<\/p>\n

Nova digitalna kopija je pod re\u017eiserjevim nadzorom nastala iz restavriranih slikovnih in avdio elementov.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbNa\u0161 cilj je bil posneti zgodbo o skrivnostih vere. Potem pa se je film za\u010del pojavljati na vrhu lestvic ‘najbolj stra\u0161ljivih filmov’ in ‘najbolj\u0161ih grozljivk’ vseh \u010dasov. Nismo mogli ve\u010d zanikati percepcije javnosti. Ko mi je Blatty o\u010dital, da sem spodkopal moralno jedro filma, sem mu odgovoril, da se \u0161irokousti, hkrati pa \u0161e naprej pobira dobi\u010dek od moje ‘amoralne razli\u010dice’ njegove ‘mojstrovine’. \/\u2026\/ \u010ceprav sporo\u010dilo ni izrecno podano, je po mojem mnenju zaklju\u010dek jasen: dobro zmaga nad zlim. Ne vsaki\u010d in morda ne za vedno, a v tem primeru zagotovo. \u010ce pogledam nazaj, mislim, da gre uspeh filma pripisati napetosti med Blattyjevim skrbno zgrajenim scenarijem, ki temelji na absolutni veri, in mojim improvizacijskim, agnosti\u010dnim pristopom do njega. Kot pravi Blatty sam, je imel tako pri knjigi kot pri filmu apostolski namen, medtem ko sem jaz preprosto hotel povedati dobro zgodbo. Konec je zame inherenten: deklica je bila obsedena in izganjanje je uspelo. Blatty je hotel, da to poudarim, jaz pa sem naredil vse, da bi se poudarjanju izognil. \/\u2026\/ Mislim, da ljudje v Izganjalcu hudi\u010da<\/strong> vidijo tisto, kar ho\u010dejo. \u010ce so prepri\u010dani, da je svet mra\u010den in zlove\u0161\u010d kraj, kjer vlada satan, bodo v filmu to tudi na\u0161li. \u010ce pa \u2013 tako kot jaz \u2013 verjamejo, da v nas nenehno poteka boj in da v\u010dasih zmaga dobro, potem je v filmu tudi to. \/\u2026\/ \u017divljenje je velikansko darilo, hkrati pa velik misterij. O tem govori Izganjalec hudi\u010da<\/strong>.\u00ab
– William Friedkin<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Ameri\u0161ki re\u017eiser William Friedkin, rojen leta 1935, je najbolj znan po filmih Francoska zveza<\/strong> (The French Connection, 1971) in Izganjalec hudi\u010da <\/strong>(1973). Prvi mu je prinesel oskarja za najbolj\u0161o re\u017eijo, drugi pa za najbolj\u0161i izvirni scenarij in najbolj\u0161i zvok. Friedkinov zadnji igrani film Morilec Joe <\/strong>(Killer Joe, 2011), brutalno \u010drno komedijo z Matthewom McConaugheyjem, smo si lahko ogledali tudi v Kinodvoru. K temi izganjanja hudi\u010da se je re\u017eiser vrnil leta 2017 z dokumentarcem The Devil and Father Amorth<\/strong>, zgodbo o glavnem vatikanskem izganjalcu hudi\u010da in njegovem zadnjem primeru. Leta 2019 je bil na festivalu v Benetkah predvajan filmski esej re\u017eiserja Alexandra O. Philippa Leap of Faith: William Friedkin on The Exorcist<\/strong>.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbEnako nepopisno grozljiv kot tistega dne, ko je prvi\u010d pri\u0161el v kinodvorane.\u00ab
– Martin Scorsese, The Daily Beast<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce bi radi, da vas kaj po\u0161teno pretrese \u2013 in sam sem med gledanjem filma ugotovil, da ho\u010dem ravno to \u2013 si oglejte Izganjalca hudi\u010da<\/strong>, film, ki vam bo pognal strah v kosti.\u00ab
– Stanley Kauffmann, The New Republic,<\/em> 1974<\/p>\n

\u00bbFilmi le redko naredijo tako mo\u010dan vtis. \/\u2026\/ Izganjalec hudi\u010da<\/strong> ne ostane na platnu; to je \u010delni napad na gledalca. \/\u2026\/ \u010ce so filmi poleg drugega prilo\u017enost za eskapizem, potem je Izganjalec hudi\u010da<\/strong> eden najbolj u\u010dinkovitih filmov, kar jih je bilo kdaj posnetih.\u00ab
– Roger Ebert, Chicago Sun-Times,<\/em> 1973<\/p>\n

\u00bbEnkraten film, ki mu je usojeno, da postane klasika med grozljivkami. \/\u2026\/ Naj zado\u0161\u010da, \u010de povem, da \u010desa takega na platnu \u0161e nismo videli.\u00ab
– Joe Dante, Castle of Frankenstein,<\/em>\u00a01974<\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ elegantna okultisti\u010dna traparija \/\u2026\/. Film je prakti\u010dno nemogo\u010de gledati do konca. \/\u2026\/ Izganjalec hudi\u010da<\/strong> postavi nov standard za najni\u017ejo vrsto grotesknih posebnih u\u010dinkov.\u00ab
– Vincent Canby, The New York Times<\/em>, 1973<\/p>\n

\u00bbNi\u010d drugega kot religiozna pornografija \/\u2026\/.\u00ab
– Jon Landau,\u00a0Rolling Stone<\/em>, 1974<\/p>\n

\u00bb[Rosemaryjin otrok<\/strong> (1968) in Izganjalec hudi\u010da<\/strong> (1973)] sta nasilna in odvratna dejanja prikazala z eksplicitnostjo, kakr\u0161ni do tedaj nismo bili pri\u010da. Prizor, v katerem obsedena Regan bruhne v obraz duhovnika, ki se sklanja nadnjo, zakoli\u010di nov standard grozljivih filmskih podob.\u00ab
– David Bordwell & Kristin Thompson, Film Art: An Introduction<\/em><\/p>\n

\u00bbIzganjalec hudi\u010da<\/strong> je bil huda preizku\u0161nja. Ljudje so omedlevali, do\u017eivljali histeri\u010dne napade \u2026 Lastniki kinematografov so imeli pripravljene vre\u010dke za bruhanje za tiste, ki niso mogli obdr\u017eati kosila v \u017eelodcu. Gledalci, ki so bili prepri\u010dani, da jih je \u2013 ali pa njihove bli\u017enje \u2013 obsedel hudi\u010d, so katoli\u0161ko cerkev preplavili s pro\u0161njami za obrede izganjanja. Predstavnik \u0160kotske cerkve je zapisal, da bi se raje ‘okopal v pra\u0161i\u010djem gnoju kot gledal ta film’.\u00ab
– Peter Biskind, Easy Riders, Raging Bulls<\/em><\/p>\n

\u00bbIzganjalec hudi\u010da<\/strong> je ob prihodu v kinodvorane naletel na silovite odzive. Film so obto\u017eili, da je dosegel novo kulturno dno, hkrati pa so v New Yorku, Los Angelesu in drugod morali najti nove kinodvorane, da bi sprejeli mno\u017eice gledalcev. Filmske podobe so odra\u017eale duha na\u0161ega naroda. Spektakel o obsedenosti je nagovarjal in zrcalil na\u0161e najgloblje strahove in \u017eelje, tiste, ki jih dotlej ni raziskal \u0161e noben film. Najbolj stra\u0161ljivo sporo\u010dilo filma je, da je osebna identiteta nekaj krhkega; nekaj, kar lahko hitro izgubimo. Regan v podobi Linde Blair je s svojim rjovenjem utele\u0161enje doma\u010dnosti srednjega razreda, prazna maska, ki jo zlahka vzamejo v oblast potla\u010dene sile. \/\u2026\/ Gre za izraz strahu, da se pod osebnostjo, ki jo ka\u017eemo drugim, skrivajo sile, ki lahko vsak trenutek bruhnejo na plan in izbri\u0161ejo sleherno sled samonadzora in osebne identitete.\u00ab
– No\u00ebl Carroll, Film Quarterly,<\/em> 1981<\/p>\n

\u00bbFriedkinova ideja je bila obuditi mo\u010d romana s pomo\u010djo pripovednega ‘dvojnega registra’: najprej pripraviti teren z osredoto\u010denjem na dru\u017ebeno konstrukcijo prizori\u0161\u010da (visoki srednji razred), potem pa v to verjetno situacijo vplesti popolnoma anomalno dejstvo. Poteza deluje, ker namiguje na podobnost med obsedenostjo in boleznijo (Regan prakti\u010dno ves \u010das trajanja filma le\u017ei v postelji v svoji sobi, kot da bi jo mu\u010dila gripa) in ker nam grozi z realno in vsakdanjo prisotnostjo hudi\u010da. \u017de sama ideja obravnavanja demonske obsedenosti kot ne\u010desa, kar sprva daje videz zdravstvene te\u017eave, na simboli\u010dni ravni predstavlja razlog, zakaj se Izganjalec hudi\u010da<\/strong> tako zelo uspe\u0161no dotakne najbolj mra\u010dnih koti\u010dkov na\u0161e domi\u0161ljije.\u00ab
– Roy Menarini, William Friedkin<\/em>, 2002<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film, ki ga je re\u017eiser William Friedkin (Francoska zveza) posnel po kontroverzni knji\u017eni uspe\u0161nici Williama Petra Blattyja, ostaja eno najbolj \u0161okantnih del v zgodovini filma in se \u0161e danes uvr\u0161\u010da na vrh lestvic najbolj grozljivih filmov vseh \u010dasov. Dobitnik oskarja za najbolj\u0161i prirejeni scenarij.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":183935,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/183929"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/183935"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=183929"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}