{"id":181817,"date":"2021-10-25T10:42:50","date_gmt":"2021-10-25T08:42:50","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/senca-preteklosti\/"},"modified":"2021-10-25T11:02:10","modified_gmt":"2021-10-25T09:02:10","slug":"senca-preteklosti","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/senca-preteklosti\/","title":{"rendered":"Senca preteklosti"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>Tom Stall \u017eivi mirno \u017eivljenje z \u017eeno in otrokoma v malem ameri\u0161kem mesecu. Ko pa nekega ve\u010dera z osupljivo spretnostjo onesposobi dva nasilne\u017ea v svoji okrep\u010devalnici, je dru\u017einske idile konec: Tom postane nacionalni junak in nad njegovo identiteto se zgrne velik vpra\u0161aj, senca nasilne preteklosti.<\/p>\n<p>Viggo Mortensen je s svojo prvo vlogo v filmu kultnega kanadskega re\u017eiserja Davida Cronenberga zbudil pozornost kritikov, film pa je prejel tudi dve nominaciji za oskarja: za najbolj\u0161i prirejeni scenarij in najbolj\u0161ega stranskega igralca (William Hurt).<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bbMislim, da \u0161tevilne umetnike privla\u010di temna plat \u010dlove\u0161ke narave, ker je skrita, neraziskana, in ker \u017eelijo razsvetliti mra\u010dne koti\u010dke. \/\u2026\/ Tako kot znanstveniki tudi umetniki no\u010dejo sprejeti, kar sprejema ve\u010dina, ampak ho\u010dejo zakopati globoko pod povr\u0161je, da bi videli, od kod stvari izvirajo in kaj se tam dogaja. To pa jih pogosto pripelje do stra\u0161ljivih, negativnih, prepovedanih re\u010di. \/\u2026\/ Gre za iskanje resnice, ta pa je vedno ve\u010dplastna. \/\u2026\/ Viggo je igralec, kakr\u0161ne imam rad. Ima karizmo in videz zvezdnika ter ekscentri\u010dnost karakternega igralca.\u00ab<br \/>&#8211; David Cronenberg<\/p>\n<p>\u00bbDavid ne zna le zabavati z odli\u010dno psiholo\u0161ko dramo, ampak gledalce pripravi do tega, da si zastavijo te\u017eka vpra\u0161anja o naravi nasilja in begajo\u010dih vidikih individualne identitete. \/\u2026\/<strong> Senca preteklosti <\/strong>je eden najbolj\u0161ih filmov, v katerih sem igral \u2013 \u010de ne najbolj\u0161i. Zame je to popoln, ali pa skoraj popoln <em>film noir<\/em>. [2014]\u00ab<br \/>&#8211; Viggo Mortensen<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bbAli je <strong>Senca preteklosti<\/strong> popularen \u017eanrski film, ki izvablja visceralne, prvinske reakcije na svoje nasilje, medtem ko evocira vesterne in <em>filme noir<\/em>? Ali pa gre za umetni\u0161ki film, ki raziskuje pomen, implikacije in u\u010dinke nasilja ter pozove gledalca, naj stori enako? Cronenbergova genialnost se skriva v dejstvu, kako nemogo\u010de je odgovoriti na ta vpra\u0161anja.\u00ab<br \/>&#8211; Jonathan Rosenbaum, <em>Chicago Reader,<\/em> 2005<\/p>\n<p>\u00bbDavid Cronenberg, Kanad\u010dan, je svojo ost nedvomno naperil v na\u0161o dr\u017eavo. Ampak kot velja za vse drugo v tem filmu, ni\u010d ni zares gotovo. \u010ce stopimo korak nazaj, <strong>Senca preteklosti<\/strong> bolj kot zgodba o Ameriki deluje kot zgodba o ameri\u0161kem filmu. \u010ce pa stopimo \u0161e en korak nazaj, se izri\u0161e spet druga\u010dna slika. To ni le film <em>o<\/em> \u010dloveku, ki se pretvarja, da je spodoben dru\u017einski mo\u017eakar s srednjega zahoda, taje\u010d svojo nasilno dedi\u0161\u010dino, da bi \u017eivel \u017eivljenje, ki ga ho\u010de \u017eiveti. To je film, ki ga je <em>ustvaril <\/em>\u010dlovek, ki se pretvarja, da je spodoben ameri\u0161ki komercialni re\u017eiser, taje\u010d svojo nasilno dedi\u0161\u010dino, da bi posnel film, ki ga ho\u010de posneti. \/\u2026\/ Velik del vznemirljivosti filma izhaja iz tega, da nam Cronenberg ne pusti u\u017eivati v nasilju, ne da bi za to pla\u010dali ceno. \u010clovek ho\u010de, da trpimo! Ho\u010de pa tudi, da se zabavamo \u2013 in prav zaradi napetosti med filmsko bole\u010dino in u\u017eitkom postane <strong>Senca preteklosti<\/strong> tako senzacionalna gledalska izku\u0161nja. \/\u2026\/ <strong>Senca preteklosti<\/strong> menja ton hitreje kot katerikoli film, ki se ga lahko spomnim \u2013 in to je klju\u010dno za njegovo sporo\u010dilo, namen in mo\u010d. Z osupljivo hitrostjo in u\u010dinkovitostjo se giblje od skrajno resnega preko globoko vznemirljivega pa vse do naravnost parodi\u010dnega. Gledalca zvito zvabi, da u\u017eiva v nasilju (v &#8216;akcijskih&#8217; prizorih Cronenberg prese\u017ee samega Johna Wooja), potem pa ga prisili, da skrbno premisli svoj smeh. V bistvu dekonstruira ameri\u0161ki akcijski film. \/\u2026\/ Mojstrovina zavajanja in \u010distih visceralnih u\u017eitkov. <em>Feel-good<\/em>, <em>feel-bad<\/em> film leta.\u00ab<br \/>&#8211; Manohla Dargis, <em>The New York Times<\/em>, 2005<\/p>\n<p>\u00bb<strong>Senca preteklosti <\/strong>je akcijski film, ki dvomi vase \u2013 v vsak svoj brutalni korak, v vsako svojo divjo potezo, v vsako svoje nasilno dejanje. <strong>Senca preteklosti <\/strong>dvomi v vse stopnje nasilja \u2013 v samoobrambno nasilje, v ma\u0161\u010devalno nasilje, v nasilje-ki-bo-kon\u010dalo-nasilje. Toda film prepotuje vse te stopnje in poka\u017ee, da ni ni\u010d odre\u0161ilnega in ni\u010d katarzi\u010dnega v stopnjevanju nasilja.\u00ab<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefani\u010d, jr., <em>Mladina,<\/em> 2005<\/p>\n<p>\u00bbTa briljantna priredba grafi\u010dnega romana ne sodi le med vrhunce festivala v Cannesu, ampak tudi med najbolj\u0161e filme leta. <strong>Senca preteklosti<\/strong> spretno krmari med svetlobo in temo, ljubeznijo in nasiljem, ter se pona\u0161a z izjemnimi igralskimi nastopi. Naj re\u010dejo, kar ho\u010dejo \u2013 zame je Viggo Mortensen novi De Niro.\u00ab<br \/>&#8211; Mark Kermode, Najbolj\u0161i filmi leta 2005, <em>Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bbDrugi leto\u0161nji filmi se bodo morali krvavo potiti, \u010de se bodo hoteli kosati z eksplozivno mo\u010djo in prevratni\u0161ko domiselnostjo <strong>Sence preteklosti <\/strong>Davida Cronenberga. \/\u2026\/ Odprite o\u010di, ljudje, pred seboj imate re\u017eiserja svetovnega merila na vrhuncu osupljivo ustvarjalne forme.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Travers, <em>Rolling Stone<\/em>, 2005<\/p>\n<p>\u00bb<strong>Senca preteklosti<\/strong> je kot tempirana bomba; napet, nepretenciozno prevratni\u0161ki film, ki \u017eanrsko gledljivost lahkotno spaja z ve\u010djimi temami. Je pa tudi skrbno nadzorovan film o situaciji, ki je u\u0161la izpod nadzora: prevladi nasilja v Ameriki in njenem vplivu tako na posameznika kot na kulturo v \u0161ir\u0161em smislu.\u00ab<br \/>&#8211; Kenneth Turan, <em>Los Angeles Times<\/em>, 2005<\/p>\n<p>\u00bb<strong>Senca preteklosti<\/strong> nam predstavi vizijo sveta, ki je blizu Bu\u00f1uelu: du\u0161evno zdravje in normalnost nista \u010disti stanji, pa\u010d pa kompromis z norostjo, liki pa so se zna\u0161li v pasti in zbegano i\u0161\u010dejo izhod v sili \u2013 pri \u010demer ne opazijo, da so glavna vrata ves \u010das na ste\u017eaj odprta. Kot pri Bu\u00f1uelu je notranja doslednost tako izjemna, kot je pomanjkanje zunanjih pokazateljev nenormalnosti in odklonov potencialno neprijetno. Cronenbergove filme bi morda lahko postavili ob bok <strong>Glasu v viharju<\/strong> (1954) ali <strong>Pozabljenim <\/strong>(1950), ki ju zaradi zapleta in preproste ikonografije lahko hitro stla\u010dimo \/\u2026\/ v priro\u010dni kategoriji romanti\u010dne melodrame in problemske socialne drame. A Cronenberg ima svoj lastni smisel za veli\u010dino. Za razliko od fantomov vi\u0161jega srednjega razreda, ki naseljujejo Bu\u00f1uelove poznej\u0161e filme, se Cronenbergovi protagonisti zavedajo absurdnosti svojega polo\u017eaja, pa tudi nezmo\u017enosti, da bi se izvlekli iz godlje, v kateri so se zna\u0161li. In prav s tem se njegovi najbolj\u0161i filmi, vklju\u010dno s <strong>Senco preteklosti<\/strong>, pribli\u017eajo resni\u010dni tragediji.\u00ab<br \/>&#8211; Kent Jones, <em>Cinemascope,<\/em> 2007<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Viggo Mortensen je s svojo prvo vlogo v filmu kultnega kanadskega re\u017eiserja Davida Cronenberga zbudil pozornost kritikov, film pa je prejel tudi dve nominaciji za oskarja: za najbolj\u0161i prirejeni scenarij in najbolj\u0161ega stranskega igralca (William Hurt).<\/p>\n","protected":false},"featured_media":183762,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/181817"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/183762"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=181817"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}