{"id":181252,"date":"2022-01-14T10:24:20","date_gmt":"2022-01-14T09:24:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/padati\/"},"modified":"2022-01-14T10:32:06","modified_gmt":"2022-01-14T09:32:06","slug":"padati","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/padati\/","title":{"rendered":"Padati"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
John \u017eivi s partnerjem in h\u010derko v Kaliforniji, dale\u010d od tradicionalnega pode\u017eelskega \u017eivljenja, ki ga je pred leti pustil za sabo. Njegov o\u010de Willis, trmast in nestrpen mo\u017eakar iz nekega drugega \u010dasa, \u017eivi na odmaknjeni kmetiji, kjer je John odra\u0161\u010dal. Ko sin ostarelega o\u010deta pripelje na zahod, da bi mu poiskal nov dom v svoji bli\u017eini, drug ob drugega silovito tr\u010dita dva povsem razli\u010dna svetova.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbIdejo za film sem dobil, ko sem po pogrebu svoje matere letel \u010dez Atlantik. Nisem mogel spati; moje misli so preplavili spomini nanjo in na mojo dru\u017eino iz razli\u010dnih obdobij na\u0161ega skupnega \u017eivljenja. Za\u010dutil sem potrebo, da jih opi\u0161em, in tako za\u010del zapisovati dogodke in drobce dialogov, ki sem se jih spomnil iz otro\u0161tva. A bolj ko sem pisal o materi, bolj sem mislil na o\u010deta. Ko smo pristali, so bili med zapisanimi impresijami pogovori in prizori, ki se v resnici sploh niso zgodili; vzporedne zgodbe, ki so se nekako zdele smiselne in so raz\u0161irile mojo perspektivo. Zdelo se je, da se lahko s temi izmi\u0161ljenimi sekvencami svojim resni\u010dnim \u010dustvom do mame in o\u010deta pribli\u017eam bolj kot z na\u0161tevanjem nekih specifi\u010dnih spominov.\u00ab
– Viggo Mortensen<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Viggo Mortensen (letnik 1958) se je rodil v New Yorku danskemu o\u010detu in ameri\u0161ki materi. Otro\u0161tvo je pre\u017eivel v Argentini, Venezueli in na Danskem. Po vrnitvi v Ameriko je diplomiral iz hispanistike in politologije, obiskoval igralske delavnice in za\u010del kariero v gledali\u0161\u010du. Na filmskem platnu se je prvi\u010d pojavil leta 1985 v Pri\u010di<\/strong> (Witness) Petra Weira, kmalu zatem pa je za\u010del dobivati vidnej\u0161e vloge, med drugim v Svetlikajo\u010di ko\u017ei<\/strong> (The Reflecting Skin) Philipa Ridleyja in\u00a0re\u017eijskem prvencu Seana Penna Indijanski teka\u010d<\/strong> (The Indian Runner). V devetdesetih letih je sodeloval z re\u017eiserji, kot so Brian de Palma (Carlitov zakon<\/strong>, Carlito’s Way), Tony Scott (\u0160krlatna plima<\/strong>, Crimson Tide), Jane Campion (Portret dame<\/strong>, The Portrait of a Lady), Ridley Scott (G.I. Jane<\/strong>) in Gus Van Sant (Psiho<\/strong>, Psycho), med svetovne zvezde pa ga je na za\u010detku tiso\u010dletja ponesla vloga Aragorna v trilogiji Gospodar prstanov<\/strong> (The Lord of the Rings, Peter Jackson). Leta 2005 je pritegnil pozornost kritikov z nastopom v Senci preteklosti <\/strong>(A History of Violence) Davida Cronenberga, tri leta kasneje pa mu je vloga v \u0161e enem Cronenbergovem filmu, Smrtnih obljubah <\/strong>(Eastern Promises), prinesla prvo nominacijo za oskarja. S kanadskim re\u017eiserjem je ponovno sodeloval leta 2011, ko je upodobil Sigmunda Freuda v Nevarni metodi <\/strong>(A Dangerous Method). Film smo predvajali tudi v Kinodvoru, Mortensena pa smo na na\u0161em platnu lahko gledali \u0161e v priredbi postapokalipti\u010dne distopije Cormaca McCarthyja Cesta <\/strong>(The Road, John Hillcoat), filmski verziji bitni\u0161ke klasike Jacka Kerouaca Na cesti<\/strong> (On The Road, Walter Salles), psiholo\u0161kem trilerju Dva obraza januarja<\/strong> (The Two Faces of January, Hossein Amini), filmu argentinskega re\u017eiserja Lisandra Alonsa Jauja: Raj na zemlji\u00a0<\/strong>(Jauja), priredbi kratke zgodbe Alberta Camusa Dale\u010d od ljudi<\/strong>\u00a0(Loin des hommes, David Oelhoffen), nekonvencionalni dru\u017einski drami Kapitan Fantasti\u010dni<\/strong>\u00a0(Captain Fantastic, Matt Ross) in dobitnici lanskega oskarja za najbolj\u0161i celove\u010derec Zelena knjiga <\/strong>(Green Book, Peter Farrelly). Vlogi v zadnjih dveh filmih sta Mortensenu prinesli drugo in tretjo nominacijo za oskarja.<\/p>\n

Mortensen je tudi pesnik, fotograf, slikar in glasbenik. Leta 2002 je ustanovil neodvisno zalo\u017ebo Perceval Press, ki se posve\u010da zlasti likovni umetnosti, kriti\u010dnemu pisanju in poeziji.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\u010ce bi moral izbrati eno besedo, ki mi pade na misel ob Mortensenovem re\u017eijskem prvencu, bi bil to nadzor. Igralec, pesnik, slikar in glasbenik \/\u2026\/ je ustvaril \u010dudovito nadzorovano dramo o staranju, spominu in odpu\u0161\u010danju.\u00ab
– Steve Pond, The Wrap<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ mojstrska dru\u017einska drama s so\u010dutjem opisuje o\u010deta, \u010digar napak ni mogo\u010de spregledati. \/\u2026\/ Film svoje \u010dustvene pokrajine ne spremeni v preprosto vpra\u0161anje zavrnitve ali odpu\u0161\u010danja. Pomirjujo\u010de je vedeti, da lahko sovra\u0161tvo in ljubezen obstajata hkrati v istem \u010dloveku ter da strpnost, tudi zgolj enostranska, koristi tako tistemu, ki daje, kot tistemu, ki sprejema.\u00ab
– John DeFore, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbLance Henriksen v vlogi slabotnega o\u010deta, ki se spopada z demenco, ustvari nastop svoje kariere, a scenarist, re\u017eiser in igralec Viggo Mortensen je tisti, zaradi kogar univerzalne teme tako mo\u010dno odzvanjajo. \/\u2026\/ Mortensen\u00a0je morda res dobitnik treh nominacij za oskarja, vendar imam ob\u010dutek, da ga ve\u010dina ljudi \u0161e vedno ne jemlje dovolj resno. Mogo\u010de ne vedo, da je poleg igralca tudi slikar, pesnik, fotograf in glasbenik. Ko je obogatel z Gospodarjem prstanov<\/strong>, je del svojega denarja porabil za ustanovitev neodvisne zalo\u017eni\u0161ke hi\u0161e Perceval Press. In med velikimi svetovnimi projekti je na\u0161el \u010das za sodelovanje pri filmih mednarodnih auteurjev<\/em>, kot so Lisandro Alonso (Jauja: Raj na zemlji<\/strong>) in David Oelhoffen (Dale\u010d od ljudi<\/strong>), kjer je prepri\u010dljivo igral v tujih jezikih (govori jih sedem). Kak\u0161en re\u017eiserski prijem naj torej pri\u010dakujemo od tak\u0161nega renesan\u010dnega \u010dloveka? Bo njegov prvenec preprost in neotesan, kot robati \u0161ofer, ki ga je igral v Zeleni knjigi<\/strong>? Ali pa bolj poeti\u010den, navdihnjen z igral\u010devim sodelovanjem z razmeroma ezoteri\u010dnimi art-house<\/em> re\u017eiserji? Odgovor vas najbr\u017e ne bo presenetil: Padati<\/strong> je malce obojega. Film je \u010dustveno do\u017eivet kot redkokateri ameri\u0161ki prvenec, nepretenciozen in povsem dostopen \u0161irokemu ob\u010dinstvu. Mortensenova potrpe\u017eljivost, izjemno delo z igralci in zaupanje v gledal\u010devo inteligenco spominjajo na poznega Clinta Eastwooda \u2013 kar ni majhen dose\u017eek za nekoga na za\u010detku re\u017eiserske kariere. \/\u2026\/ Film ponudi nekdanjemu zvezdniku akcijskih filmov Henriksenu (Bishop v Osmem potniku 2 in 3<\/strong>) prilo\u017enost, da kon\u010dno poka\u017ee svoje igralske sposobnosti.\u00ab
– Peter Debruge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbHenriksen je pravo odkritje.\u00ab
– Pete Hammond, Deadline<\/em>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/p>\n

\u00bbUniverzalna, a z intimnimi ob\u010dutki pre\u017eeta filmska zgodba \/\u2026\/ z Davidom Cronenbergom kot gostujo\u010dim igralcem (skupaj sta posnela Sence preteklosti, Smrtne obljube <\/strong>in Nevarno metodo<\/strong>).\u00ab
–\u00a0programski odbor festivala v Cannesu<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Re\u017eijski prvenec igralca Vigga Mortensena je intimna drama o zapletenem razmerju med sinom in starajo\u010dim se o\u010detom; zgodba o izgubi, spominih in odpu\u0161\u010danju.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":181349,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/181252"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/181349"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=181252"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}