Starega laan\u0161kega princa Laurenta naplavi na obalo oddaljene de\u017eele, kjer ga najde dvanajstletni Tom. Zato\u010di\u0161\u010de dobi v zapu\u0161\u010denem muzeju, kjer Tom prebiva s star\u0161ema znanstvenikoma in njuno pomo\u010dnico. Profesor se nemudoma loti preu\u010devanja. Princa natan\u010dno opazuje od blizu in dale\u010d, sku\u0161a razumeti njegov jezik, izvedeti vse o njegovi de\u017eeli, obi\u010dajih in kulturi. Kon\u010dno bo lahko svetu znanstvenikov dokazal, da obstajajo poleg njihove tudi druge opi\u010dje civilizacije! Vendar princa iz oddaljene de\u017eele znanost ne more povsem razumeti. Videti je, da ga zares lahko razume le mladi Tom. Njuna radovednost in \u010dudenje nad drug drugim sta brezmejna in med njima se hitro splete ne\u017ena prijateljska vez. Vendar pa prin\u010deve druga\u010dnosti ne sprejemajo vsi tako odprto, \u0161e najmanj pa \u0161ir\u0161a znanstvena skupnost. Tom in princ bosta morala pobegniti in se podati na nadaljnje odkrivanje \u010dudovito pisanega in prepletenega sveta.<\/p>\n
portret avtorjev Xavier Picard (1962, Reims) je francoski re\u017eiser in producent animiranih filmov. V izjemno plodoviti mednarodni karieri je ustvaril za ve\u010d kot 300 ur animiranih filmov, ki so bili predvajani v ve\u010d kot 100 dr\u017eavah. Njegovi najodmevnej\u0161i deli sta celove\u010derni film za otroke Mumin na Azurni obali<\/strong> (2014), ki smo si ga lahko ogledali tudi v Kinodvoru, in TV-serija Odd Family<\/strong> (2005). Prin\u010devo potovanje<\/strong> (2019) je najnovej\u0161i celove\u010derec, pri katerem je sodeloval kot sore\u017eiser.<\/p>\n iz prve roke<\/strong> kritike<\/strong> \u00bbTo je prepri\u010dljiva, ne\u017ena in premi\u0161ljena \u0161tudija ksenofobije v fantazijskem kontekstu, ki jo odlikujeta eleganten in prefinjen slog animacije ter milozvo\u010dna glasbena oprema. \/\u2026\/ Opice, ki bodo navdu\u0161ile vso dru\u017eino.\u00ab \u00bbPrin\u010devo potovanje<\/strong>\u00a0s tehtnimi argumenti in izrazito jesensko vizualno podobo zagovarja stali\u0161\u010de, da je na\u0161 \u010dut za civilizacijo \u017ee mrtev \u2013 in da je \u010das, da poi\u0161\u010demo alternativo. To slutimo \u017ee od vsega za\u010detka, a je dobro, da se na velikem platnu odvije pred na\u0161imi o\u010dmi.\u00ab Fantasti\u010dna pripoved o prijateljstvu med dvanajstletnim Tomom in princem iz oddaljene de\u017eele, ki ob njunem odkrivanju raznolikih \u010dudes izri\u0161e, kako pomembno je sobivanje s pisanim svetom, ki nas obdaja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":199543,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/179359"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/199543"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=179359"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n<\/strong>Jean-Fran\u00e7ois Laguionie (1939, Besan\u00e7on) je francoski animator, re\u017eiser in producent, ki je prve filme ustvarjal pod mentorstvom slovitega francoskega mojstra animiranega filma Paula Grimaulta. Za svoja dela, v katerih ostaja zvest predvsem risani tehniki, je prejel \u0161tevilne nagrade, med drugim zlato palmo za najbolj\u0161i kratki film za La Travers\u00e9e<\/strong> de l\u2019Atlantique \u00e0 la rame <\/strong>(1978) leta 1978 v Cannesu in veliko nagrado za film La Demoiselle<\/strong> et le violoncelliste<\/strong> (1965) leta 1965 v Annecyju.<\/p>\n
\n\u00bbZ Anik Le Ray [soscenaristko] sva menila, da bo bolje in zabavneje, \u010de mo\u010di v tem fiktivnem svetu ne dava v roke voja\u0161ki ali politi\u010dni oblasti, temve\u010d Akademiji znanosti, ki je glede odnosa med opicami in naravo neomajna. Poleg tega sva to \u2018moderno skupnost\u2019 morala umestiti v neko obdobje, ji pripisati neki slog in jasno izoblikovano vedenje, kar bi nas spominjalo na lastno zgodovino. Izbrala sva konec 19. stoletja, saj je \u010dlovek takrat dosegel vrh svojega ob\u010dutka ve\u010dvrednosti v primerjavi z naravo in s tistimi, ki po njegovem mnenju niso dosegli enake razvojne ravni.\u00ab
\n– Jean-Fran\u00e7ois Laguionie<\/p>\n
\n\u00bbPrin\u010devo potovanje<\/strong>\u00a0je sosledje pustolov\u0161\u010din, ki poudarjajo prijateljstvo med generacijami in potrebo po strpnosti do drugih ter \u017eelijo usmeriti pozornost v to, kar opice (in ljudi) zdru\u017euje, ne pa v tisto, kar jih razdvaja.\u00ab
\n– Allan Hunter,\u00a0Screendaily<\/em><\/p>\n
\n– Josh Slater-Williams,\u00a0SciFiNow<\/em><\/p>\n
\n– Vassilis Kroustallis,\u00a0Zippyframes<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"