{"id":1743,"date":"2020-01-03T13:04:23","date_gmt":"2020-01-03T12:04:23","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/gonzo-zivljenje-in-delo-dr-hunterja-s-thompsona\/"},"modified":"2020-01-03T13:33:01","modified_gmt":"2020-01-03T12:33:01","slug":"gonzo-zivljenje-in-delo-dr-hunterja-s-thompsona","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/gonzo-zivljenje-in-delo-dr-hunterja-s-thompsona\/","title":{"rendered":"Gonzo: \u017divljenje in delo dr. Hunterja S. Thompsona"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><\/p>\n<p>Dr. Hunter S. Thompson, \u00bbiznajditelj\u00ab znamenitega gonzo novinarstva, po katerem pomemben, a izrazito subjektiven pisec postane osrednja zgodba ter me\u0161a dejstva in fikcijo, si je leta 2005, pri sedemin\u0161estdesetih letih, v\u00a0glavo poslal kroglo. Verjetno razo\u010daran nad bushevsko Ameriko. Le zakaj si je\u00a0\u2013 \u010de razmi\u0161ljamo v\u00a0skladu s\u00a0avtorjevo \u00bbodpadni\u0161ko\u00ab logiko\u00a0\u2013 ni poslal \u017ee prej? Nenazadnje so od sredine \u0161estdesetih let, ko je za\u010del pisati novinarske \u010dlanke za Rolling Stone, Ameriki vladali Johnson, Nixon, Reagan, Bush starej\u0161i in mlaj\u0161i. Vsi so uni\u010devali ameri\u0161ki sen, ki ga je Thompson v\u00a0svoji humoristi\u010dni maniri iskal od za\u010detka profesionalne kariere.<\/p>\n<p><strong>Alex Gibney<\/strong> se v\u00a0dokumentarcu pove\u010dini posve\u010da \u00bbzlatim letom\u00ab Thompsonovega ustvarjanja, od reporta\u017ee o\u00a0Hell&#8217;s\u00a0Angelsih (1967), s\u00a0katero je prvi\u010d opozoril nase, prek pokrivanja predsednikih volitev leta 1968\u00a0in 1972, kandidature za \u0161erifa Aspena, slovitega romana Strah in groza v\u00a0Las Vegasu (Fear and Loathing in Las Vegas, 1971), do prvega profesionalnega spodrsljaja leta 1974, ko ga je Rolling Stone poslal v\u00a0Afriko, da bi pokril Rumble in the Jungle, znameniti boksarski dvoboj med Alijem in Frazierjem.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><\/p>\n<p>\u00bbVsak, ki se namerava lotiti re\u017eije filma o\u00a0Hunterju Thompsonu, mora upo\u0161tevati dva dobronamerna doktorjeva nasveta: 1.) Ko stvari postanejo \u010dudne, \u010dudaki postanejo profesionalci in 2.) Ko si enkrat kupil vozovnico, ni ve\u010d poti nazaj. Zdi se mi, kot da sem re\u017eijsko vodil\u00a0\u2013 v\u00a0pet smeri obenem\u00a0\u2013 ve\u010dplastni Hunterjev duh. Gledalcem lahko obljubim, da film ponuja intenzivno izku\u0161njo, ki bo odra\u017eala, kar sem z\u00a0ekipo prestal. Sedaj sem \u017ee dovolj dolgo \u010duda\u0161ki, da se lahko \u0161tejem za profesionalca.\u00ab<br \/>Alex Gibney, re\u017eiser<\/p>\n<p><strong>portret re\u017eiserja<\/strong><\/p>\n<p>Po\u010dasi\u00a0\u2013 vendar zanesljivo\u00a0\u2013 se Alex Gibney uveljavlja kot eden vodilnih sodobnih ameri\u0161kih dokumentaristov. Njegove privla\u010dne filme zaznamuje zanimanje za razvpite dru\u017ebene problematike ali fascinantne fenomene. Za celove\u010derec Taxi to the Dark Side (2007), ki razgrinja prakse sistemskega mu\u010denja, kakr\u0161nega je vojska Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike izvajala v\u00a0Afganistanu, Iraku in zaporu Guantanamo, je prejel oskarja za najbolj\u0161i dokumentarni\u00a0film.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><\/p>\n<p>\u00bbGibneyjev dokumentarec prina\u0161a obilico \u0161e ne videnega slikovnega materiala ter neverjetno koli\u010dino podatkov o\u00a0kultnem avtorju Strahu in groze v\u00a0Las Vegasu. O\u00a0vseh mogo\u010dih mamilih, ki jih je preizkusil, z\u00a0izjavami o\u00a0vseh ameri\u0161kih predsednikih, ki jih je pre\u017eivel, o\u00a0vseh sodobnikih in predvsem o\u00a0njegovem \u017eivljenju. V\u00a0filmu nastopa tudi Johnny Depp, ki je igral v\u00a0filmski verziji Strahu in groze v\u00a0Las Vegasu. V\u00a0dokumentarcu sedi v\u00a0baru ter prebira Thompsonovo pisanje, kar je svojevrsten poklon gonzonizmu.\u00ab<br \/>Janja Pre\u0161eren, InDirekt<\/p>\n<p>\u00bbLeta 1969\u00a0so k\u00a0Jannu Wennerju, lastniku in glavnemu uredniku revije Rolling Stone, glasila nove, kontrakulturne, rokenrol generacije, ki je izhajalo v\u00a0San Franciscu, pripeljali Hunterja S. Thompsona, novega ameri\u0161kega \u017eurnalisti\u010dnega zvezdnika. Ko je od\u0161el, je Wenner le za\u010dudeno dahnil: \u2018Jaz naj bi bil glas kontrakulture, ampak kaj kurca je pa to?!\u2019 \u010cesa tako \u010duda\u0161kega in odbitega, \u017eiv\u010dnega in intenzivnega, agresivnega in paranoi\u010dnega, neobvladljivega in nezgrabljivega, \u017ealjivega in pikaresknega, apokalipti\u010dnega in nagonskega, zabavnega in cini\u010dnega, matadorskega in karizmati\u010dnega, furijastega in pretiranega, teatrali\u010dnega in neudoma\u010dljivega, kot je bil Hunter, \u0161e ni videl. In ni bil edini.\u00ab<br \/>Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>zgodba Dr. Hunter S. Thompson, \u00bbiznajditelj\u00ab znamenitega gonzo novinarstva, po katerem pomemben, a izrazito subjektiven pisec postane osrednja zgodba ter me\u0161a dejstva in fikcijo, si je leta 2005, pri sedemin\u0161estdesetih letih, v\u00a0glavo poslal kroglo. Verjetno razo\u010daran nad bushevsko Ameriko. Le zakaj si je\u00a0\u2013 \u010de razmi\u0161ljamo v\u00a0skladu s\u00a0avtorjevo \u00bbodpadni\u0161ko\u00ab logiko\u00a0\u2013 ni poslal \u017ee prej? Nenazadnje so<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1744,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1743"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1744"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1743"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}