{"id":173412,"date":"2020-09-26T14:45:17","date_gmt":"2020-09-26T12:45:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/delphine-in-carole-uporni-muzi\/"},"modified":"2020-09-26T14:45:29","modified_gmt":"2020-09-26T12:45:29","slug":"delphine-in-carole-uporni-muzi","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/delphine-in-carole-uporni-muzi\/","title":{"rendered":"Delphine in Carole, uporni muzi"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Film preplete odlomke iz protestnih videov, prizore iz filmov in intervjuje z obema \u017eenskama, v njem pa se pojavijo tudi Simone de Beauvoir, Marguerite Duras, Chantal Akerman, Jane Fonda, Ellen Burstyn in Maria Schneider. Svetovna premiera na lanskem Berlinalu.<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Delphine Seyrig je med drugim nastopila v filmih <strong>Lani v Marienbadu<\/strong> (L&#8217;Ann\u00e9e derni\u00e8re \u00e0\u00a0Marienbad, Alain Resnais, 1961), <strong>Ukradeni poljubi<\/strong> (Baisers vol\u00e9s, Fran\u00e7ois Truffaut, 1968),<strong> Rimska cesta<\/strong> (La Voie lact\u00e9e, Luis\u00a0Bu\u00f1uel 1969), <strong>Diskretni \u0161arm bur\u017eoazije<\/strong> (Le Charme discret de la bourgeoisie, Luis\u00a0Bu\u00f1uel, 1972), <strong>Oslovska ko\u017ea<\/strong> (Peau d&#8217;\u00e2ne, Jacques Demy, 1970), <strong>India Song <\/strong>(Marguerite Duras,<strong> <\/strong>1975), <strong>Baxter,\u00a0Vera Baxter<\/strong> (Marguerite Duras, 1977), <strong>Jeanne Dielman, 23, quai du Commerce, 1080 Bruxelles<\/strong> (Chantal Akerman, 1975), <strong>Zlata osemdeseta<\/strong> (Golden Eighties, Chantal Akerman, 1986),<strong> Pisma domov<\/strong> (Letters Home, Chantal Akerman, 1986) in <strong>Ivana Orleanska iz Mongolije<\/strong> (Johanna D&#8217;Arc of Mongolia, Ulrike Ottinger 1989).<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbFilm je zgodovinski in hkrati oseben, saj mi je omogo\u010dil dialog z vizijo moje babice Carole Roussopoulos. Moje izhodi\u0161\u010de je bil projekt, ki se ga je Carole lotila malo pred svojo smrtjo leta 2009. Na\u010drtovala je dokumentarec o svoji prijateljici in feministi\u010dni <em>compa\u00f1eri<\/em> Delphine Seyrig. V zapiskih, ki jih je zapustila, je razlo\u017eila, kako se ji je zdelo pomembno, da se pokloni tej neubogljivi muzi, katere feministi\u010dno delo in igralski dose\u017eki si zaslu\u017eijo priznanje. Navdahnjena z njeno vizijo sem se odlo\u010dila nadaljevati projekt. \/\u2026\/ Skozi portret dveh neustra\u0161nih sobork ter njunega subverzivnega, militantnega pristopa k videu in filmu dokumentarec ori\u0161e obdobje &#8216;radostnega feminizma&#8217; sedemdesetih let, ki sta ga zaznamovala oster humor in ustvarjalna energija. \/\u2026\/ Njuni filmi in akcije prikazujejo, kako lahko humor postane oro\u017eje za zru\u0161enje patriarhata. Hotela sem ujeti njun navdihujo\u010d pristop k aktivizmu, ki se vrti okoli \u017eivljenjskih u\u017eitkov ter brisanja mej med politi\u010dnim in osebnim, namesto da bi \u0161lo za nekak\u0161no \u017ertvovanje. Kot pojasni Carole, svojega \u017eivljenja nista &#8216;razrezali kot salamo&#8217;: delo, akcije in prijateljstva so se medsebojno prepletali in navdihovali. \/\u2026\/ Mislim, da lahko iz nalezljive ustvarjalne energije Delphine in Carole tudi mi \u010drpamo mo\u010d. Model politi\u010dnega boja in vedrega radikalizma, ki sta ga poosebljali, je v \u010dasu, ko prevladuje stereotip o &#8216;zagrenjenih feministkah&#8217;, pomembnej\u0161i kot kadarkoli.\u00ab<br \/>&#8211; Callisto McNulty<\/p>\n<p><strong>portret avtorice<\/strong><br \/>Callisto McNulty, rojena leta 1990 v Parizu, svoje raziskave na podro\u010djih feministi\u010dnih in kulturnih \u0161tudij ter vizualne umetnosti predstavlja v filmih in knjigah. Med drugim je sourednica in soavtorica elektronske knjige <em>SCUM Manifesto<\/em>, ki vklju\u010duje tudi restavriran istoimenski video Carole Roussopoulos in Delphine Seyrig. <strong>Delphine in Carole, uporni muzi<\/strong> je njen prvi celove\u010derec. Premierno je bil prikazan na lanskem Berlinalu.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbTa izvrstni film bo gledalce ganil, presenetil, zabaval ter jih izmeni\u010dno spravljal v obup in polnil z optimizmom.\u00ab<br \/>&#8211; Vladan Petkovi\u0107, <em>Cineuropa<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Delphine Seyrig je zaslovela v filmih Fran\u00e7oisa Truffauta, Alaina Resnaisa, Luisa Bu\u00f1uela in Chantal Akerman, manj pa je znano, da je bila v \u0161estdesetih in sedemdesetih letih tudi mo\u010dan glas francoskega feministi\u010dnega gibanja. S filmarko Carole Roussopoulos sta bili med ustanoviteljicami enega prvih aktivisti\u010dnih video kolektivov Les Insoumuses, pod okriljem katerega sta ustvarili serijo drznih in prevratni\u0161kega humorja polnih videov. Ta pozabljeni vidik Delphinine kariere v arhivskem dokumentarcu Delphine in Carole, uporni muzi osvetli Carolina vnukinja Callisto McNulty.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":181347,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/173412"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/181347"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=173412"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}