{"id":171205,"date":"2023-01-24T19:45:15","date_gmt":"2023-01-24T18:45:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/ostrzek-2\/"},"modified":"2023-01-24T19:47:09","modified_gmt":"2023-01-24T18:47:09","slug":"ostrzek-2","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ostrzek-2\/","title":{"rendered":"Ostr\u017eek"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>Stari rezbar Pepe izdela lutko. Potem pa se zgodi nekaj \u010dude\u017enega: leseni mo\u017eic za\u010dne govoriti, hoditi, tekati in jesti kot vsak drug otrok. Pepe ga poimenuje Ostr\u017eek in ga vzgaja kot lastnega sina. A biti priden ni lahko &#8230;<\/p>\n<p>Re\u017eiser Matteo Garrone (<strong>Gomora<\/strong>,<strong> Resni\u010dnost<\/strong>) in igralec Roberto Benigni vdahneta novo \u017eivljenje priljubljeni zgodbi o leseni lutki, ki o\u017eivi v rokah starega rezbarja. Zvesta, a hkrati zelo osebna priredba klasike Carla Collodija pri\u010dara fantasti\u010dni svet skrivnosti in \u010dude\u017eev, postavljen pred realisti\u010dno ozadje ruralne Italije poznega 19. stoletja. Brez\u010dasna pravljica za vse generacije.<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Leta 2002 je Roberto Benigni zre\u017eiral svojo razli\u010dico <em>Ostr\u017eka<\/em> in v njej tudi odigral naslovno vlogo. Leta 2021 naj bi v kinematografe pri\u0161li \u0161e dve filmski verziji knjige: <em>stop-motion<\/em> muzikal v re\u017eiji Guillerma del Tora (<strong>Oblika vode<\/strong>) in igrana priredba Disneyjeve risanke iz leta 1940 v re\u017eiji Roberta Zemeckisa (<strong>Forrest Gump<\/strong>, <strong>Brodolom<\/strong>).<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbOstr\u017eek je lik, ki me je od nekdaj privla\u010dil. \u0160tevilni so opazili njegov vpliv v <strong>Gomori<\/strong> in <strong>Resni\u010dnosti<\/strong>. O <em>Ostr\u017eku<\/em> sanjam \u017ee od otro\u0161tva; na svoji mizi imam \u0161e vedno <em>storyboard,<\/em> ki sem ga narisal in pobarval kot otrok in je eden mojih najdragocenej\u0161ih spominkov. \/\u2026\/ Najve\u010dji izziv je bil presenetiti tiste, ki mislijo, da Ostr\u017eka poznajo na pamet; najti nekaj novega v zgodbi, ki je postala del kolektivnega spomina. To mi je \u2013 paradoksalno \u2013 uspelo tako, da sem ostal zvest izvirniku. Ne vem zakaj, ampak vsi, ki so se kdaj lotili <em>Ostr\u017eka<\/em>, so se \u010dutili poklicane, da ga izumljajo na novo, da ga posodabljajo: vsako obdobje od fa\u0161izma naprej si je sku\u0161alo zgodbo prisvojiti. Ob branju izvirnika se ti zato skoraj vse zdi novo. Marsikdo bo najbr\u017e vzklikal: poglej, kaj vse si je Garrone izmislil! Ampak v resnici je vse v knjigi. \/\u2026\/ V <em>Ostr\u017eku<\/em> so res mra\u010dni, halucinatorni in vznemirjujo\u010di trenutki, a v bistvu gre za zgodbo, ki naj bi zabavala otroke. Zdelo se mi je, da moram \u2013 \u010de ho\u010dem biti zvest Collodiju \u2013 gledalca nasmejati; narediti film, ki se bo dotaknil vseh. Zabaven film, v katerem ni meje med komedijo in dramo. \/\u2026\/ <strong>Ostr\u017eek<\/strong> je film za dru\u017eine, za stare in mlade. In ni ga \u010dez Roberta Benignija, ki je zabaval in ganil milijone ljudi po vsem svetu in ga imajo radi gledalci vseh starosti. \/\u2026\/ Posneti <em>Ostr\u017eka<\/em> in re\u017eirati Roberta Benignija sta dve veliki \u017eelji, ki sta se mi uresni\u010dili v enem samem filmu.\u00ab<br \/>&#8211; Matteo Garrone<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Matteo Garrone (1968, Rim) je po zaklju\u010denem Umetni\u0161kem liceju delal kot asistent kamere, nato pa se je posvetil slikarstvu. Njegov prvi kratki igrani film\u00a0<strong>Silhouette\u00a0<\/strong>je bil leta 1996 nagrajen na festivalu Sacher Nannija Morettija. Naslednje leto je v okviru lastne produkcijske hi\u0161e Archimede re\u017eiral svoj prvi celove\u010derec\u00a0<strong>Terra di Mezzo<\/strong>. Sledili so filmi\u00a0<strong>Gosta<\/strong>\u00a0(Ospiti, 1998),\u00a0<strong>Rimsko poletje<\/strong>\u00a0(Estate romana, 2000),\u00a0<strong>Naga\u010devalec<\/strong>\u00a0(L\u2019imbalsamatore, 2002) in\u00a0<strong>Prva ljubezen<\/strong>\u00a0(Primo amore, 2004). Najve\u010dji uspeh je dosegel leta 2008 s priredbo razvpitega romana Roberta Saviana\u00a0<strong>Gomora\u00a0<\/strong>(Gomorra), za katero je med drugim prejel veliko nagrado \u017eirije v Cannesu, nagrado Evropske filmske akademije za najbolj\u0161i film ter nominacijo za zlati globus. Sledila je\u00a0<strong>Resni\u010dnost<\/strong>\u00a0(Reality, 2012), ki je re\u017eiserju prinesla drugo veliko nagrado canske \u017eirije. V Cannes se je Garrone vrnil leta 2015 z domi\u0161ljijsko\u00a0<strong>Zgodbo<\/strong><em><strong>\u00a0<\/strong><\/em><strong>vseh<\/strong><em><strong>\u00a0<\/strong><\/em><strong>zgodb<\/strong><em><strong>\u00a0<\/strong><\/em>(Il racconto dei racconti), leta 2018 pa z <strong>Dogmanom<\/strong>, ki je prejel tamkaj\u0161njo nagrado za najbolj\u0161o mo\u0161ko vlogo. Leta 2012 so na LIFFu pripravili retrospektivo re\u017eiserjevih del, na Kinodvorovem rednem sporedu pa smo si lahko ogledali filma <strong>Resni\u010dnost<\/strong> in <strong>Dogman<\/strong>. Ob premieri prvega je februarja 2013 re\u017eiser obiskal tudi Kinodvor. <strong>Ostr\u017eek<\/strong> je bil premierno prikazan na Berlinskem filmskem festivalu.<br \/><a href=\"http:\/\/www.matteogarrone.eu\/\">http:\/\/www.matteogarrone.eu\/<\/a><\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbRimski <em>auteur<\/em> Matteo Garrone \/\u2026\/ ustvari najbolj prepri\u010dljivo, sme\u0161no in ganljivo igrano priredbo edinstvene otro\u0161ke knjige Carla Collodija iz leta 1883, kar smo jih kdaj videli. \/\u2026\/ Zgodbo umesti v fevdalno Toskano, kjer je \u017eivljenje te\u017eko, rev\u0161\u010dina in lakota zelo resni\u010dni in kjer lahko sodnik obsodi fanta za zlo\u010din nedol\u017enosti. \/\u2026\/ Prizori\u0161\u010da naslikajo realisti\u010dno podobo pode\u017eelske Italije, kjer je edina oblika dru\u017ebene mobilnosti pobeg v svet domi\u0161ljije; tega pa omogo\u010dajo lutkovne predstave, cirkusi in zgodbice, kakr\u0161na je tale. Ko eteri\u010dna, aristokratska Plavolaska v podobi Marine Vacth Ostr\u017eku re\u010de, &#8216;Lutke se rodijo kot lutke, \u017eivijo kot lutke in kot lutke umrejo&#8217;, se zdi, da sku\u0161a film servirati modno politi\u010dno poanto \u2013 a stavek prihaja naravnost iz Collodijevega romana. Prav zares: Garrone in njegov soscenarist \/\u2026\/ sta v knjigi, napisani pred skoraj sto \u0161tiridesetimi leti, na\u0161la nekaj brez\u010dasnega: besedilo ne potrebuje posodabljanja, da bi nas nagovorilo v teh negotovih \u010dasih.\u00ab<br \/>&#8211; Lee Marshall, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bbGarrone je preprosto ustvaril najbolj zvesto priredbo Collodijeve klasike: ne reinterpretacije, pa tudi ne mra\u010dne reinterpretacije. Pravljico za vse, \u017ee, a tak\u0161no z dvema obrazoma: zgodba o leseni lutki se odigra pred kuliso izgubljenega sveta, ki je morda tisto pravo srce filma.\u00ab<br \/>&#8211; Emiliano Morreale,\u00a0<em>La Repubblica<\/em><\/p>\n<p>\u00bbV tej osve\u017eeni upodobitvi priljubljene italijanske klasike, podkrepljeni z magi\u010dnim realizmom in resni\u010dno osupljivo prostetiko, Pepe in preganjana lesena lutka raziskujeta dinamiko med o\u010detom in sinom. \/\u2026\/ Igralska zasedba se pona\u0161a z mno\u017eico znanih obrazov italijanskega filma, med katerimi najbolj blesti prav Roberto Benigni kot \u010dustveno jedro filma. \/\u2026\/ Revnega mo\u017eakarja, ki \u017ertvuje vse za sina, odigra s subtilnim humorjem in patosom. Za Garroneja <em>Ostr\u017eek <\/em>ni toliko zgodba o lutki, ki bi rada postala pravi fant, ampak bolj zgodba o reve\u017eu, ki bi rad postal dober o\u010de.\u00ab<br \/>&#8211; John Bleasdale, <em>Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bbGarrone si zaslu\u017ei vse pohvale za premi\u0161ljen na\u010din, kako je svojo vizijo prenesel na veliko platno. Prav vsak posnetek \/\u2026\/ je pre\u017eet z ljubeznijo do tradicionalnih metod filmskega ustvarjanja. <strong>Ostr\u017eek<\/strong> je sapica sve\u017eega vetra v dobi ra\u010dunalni\u0161ko generiranih podob.\u00ab<br \/>&#8211; Joseph Walsh, <em>Time Out<\/em><\/p>\n<p>\u00bbRe\u017eiser in njegov soscenarist sta nam poklonila zgodbo, ki sentimentalnost in grotesknost [izvirnika] spaja na zelo vznemirljiv na\u010din. Film pogosto deluje skoraj kot grozljivka. \/\u2026\/ V njem je malce <strong>Spak<\/strong> Toda Browninga (in malce <strong>Frankensteina<\/strong>), \u0161\u010depec <em>Alice v \u010dude\u017eni de\u017eeli<\/em> ter kan\u010dek <em>Starega <\/em>in<em> Novega testamenta<\/em>. \/\u2026\/ <em>Ostr\u017eek<\/em> je resni\u010dno bizarna zgodba; Garrone iz nje ustvari \u010dudno privla\u010den spektakel.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Bradshaw, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bbGarronejeva priredba je brez dvoma prelomna. Najbolj osupljiv dose\u017eek filma je morda prav na\u010din, kako realisti\u010dno prizori\u0161\u010de, naseljeno z revnimi, la\u010dnimi prebivalci Italije 19. stoletja, zdru\u017ei s sanjskim, fantasti\u010dnim tonom knjige.\u00ab<br \/>&#8211; Deborah Young, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbProtagonist filma ni toliko uporna lutka, ampak Italija s svojim morjem in pla\u017eami, va\u0161\u010dani, pala\u010dami, vilami in utrdbami; siroma\u0161na, a prelepa de\u017eela, kjer ljudi in njihova te\u017eka \u017eivljenja obkro\u017ea narava. Nekak\u0161en zemeljski paradi\u017e ali oleografija Kristusovega rojstva, kjer lahko celo anomalija, kakr\u0161na je Collodijeva lutka, najde prostor za svojo slikovito pustolov\u0161\u010dino. \/\u2026\/ Italija devetnajstega stoletja s te\u017ei\u0161\u010dem v majhni toskanski vasici, kraj in \u010das pred strahovito umazano Italijo \/\u2026\/, ki jo je Garrone kasneje u\u010dinkovito opisal v <strong>Gomori<\/strong>, <strong>Resni\u010dnosti<\/strong> in <strong>Dogmanu<\/strong>.\u00ab<br \/>&#8211; Marco Belpoliti, <em>Doppiozero<\/em><\/p>\n<p>\u00bbAli je Garronejev <strong>Ostr\u017eek<\/strong> politi\u010dni film? Seveda, tudi to: samo vizionarski filmi, kakr\u0161en je ta, nam lahko povedo nekaj o svetu, v katerem \u017eivimo. Za tiste, ki tega ne vidijo in ne razumejo, morda ponovimo zadnji stavek, ki ga v Benignijevem <strong>Ostr\u017eku<\/strong> Plavolaska nameni Kodru: &#8216;Morda je bolje, da si gre\u0161 kupit par o\u010dal.&#8217;\u00ab<br \/>&#8211; Gianni Canova<\/p>\n<p>\u00bbPravljica, ki za\u010dara s podobami in se pribli\u017ea Collodiju z ljubeznijo, predanostjo in izjemnim spo\u0161tovanjem.\u00ab<br \/>&#8211; Paola Casella, <em>MYmovies.it<\/em><\/p>\n<p>\u00bbGarronejev <strong>Ostr\u017eek<\/strong>, vizualno prava mojstrovina, s posnetki prelepe italijanske pokrajine, ki je v ostrem kontrastu z grotesknimi, a zato ni\u010d manj \u010dudovitimi pravlji\u010dnimi liki, morda ni ravno najla\u017eja filmska dogodiv\u0161\u010dina, na katero se lahko odpravite skupaj s svojimi najmlaj\u0161imi. A ob primerni predpripravi, kakr\u0161no prave pravljice pa\u010d zahtevajo, je lahko zares nepozabna.\u00ab<br \/>&#8211; Gaja P\u00f6schl, <em>RA ARS<\/em><\/p>\n<p><em><br \/><\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Re\u017eiser Matteo Garrone (Gomora, Resni\u010dnost) in igralec Roberto Benigni vdahneta novo \u017eivljenje priljubljeni zgodbi o leseni lutki, ki o\u017eivi v rokah starega rezbarja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":177605,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/171205"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/177605"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=171205"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}