{"id":1705,"date":"2020-02-14T09:31:58","date_gmt":"2020-02-14T08:31:58","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/bozicna-zgodba\/"},"modified":"2020-02-14T09:32:05","modified_gmt":"2020-02-14T08:32:05","slug":"bozicna-zgodba","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/bozicna-zgodba\/","title":{"rendered":"Bo\u017ei\u010dna zgodba"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Pred mnogimi leti je Abelu in Junon za redko obliko raka zbolel sin Joseph. Njegovo edino upanje za ozdravitev je bila presaditev kostnega mozga. Ne star\u0161a ne h\u010di Elizabeth niso bili primerni darovalci, zato sta se Abel in Junon odlo\u010dila za \u0161e enega otroka. A\u00a0tudi mali Henri ni mogel pomagati svojemu bratu in Joseph je pri sedmih letih umrl. Dru\u017eina si ni nikoli ve\u010d opomogla.<\/p>\n

Minilo je mnogo let, odnosi med dru\u017einski \u010dlani pa so napeti bolj kot kdaj koli prej\u00a0\u2013 \u0161e posebej med Elizabeth, avtoritativno glavo dru\u017eine, in Henrijem, cini\u010dnim zavo\u017eencem, ki ga zanimajo le \u017eenske in pija\u010da. Ko Junon ugotovi, da boleha za levkemijo in potrebuje darovalca kostnega mozga, za bo\u017ei\u010d po dolgem \u010dasu zbere okrog sebe vse \u010dlane svoje razpu\u0161\u010dene, z\u00a0bole\u010dino zaznamovane dru\u017eine. Za prazni\u010dno mizo se morajo spoprijeti s\u00a0smrtnostjo, norostjo, potla\u010denimi seksualnimi skrivnostmi in duhovi, ki blodijo po\u00a0hi\u0161i.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbDesplechin se dekonstrukcije dru\u017eine loti na vse mo\u017ene na\u010dine in v\u00a0vseh mo\u017enih stanjih te dru\u017ebene celice: tu so izpovedi naravnost v\u00a0kamero, psihoanaliza, teater znotraj filma, laterna magica. Ves ta navidezni nered povezuje in osmi\u0161lja glasba: irske pipe za ravsanja v\u00a0slogu Johna Forda, \u010dembalo v\u00a0prizoru striptiza, jazz in elektronska glasba povsod drugje. Lik Henrija, za katerega smo v\u00a0sku\u0161njavi, da v\u00a0njem prepoznamo re\u017eiserjev alter ego, kro\u017ei in opleta naokrog kot dionizi\u010dni \u0161krat, ki si zastavlja vpra\u0161anje, kaj je zdaj vpra\u0161anje.\u00ab
– Jean-Luc Douin, Le\u00a0Monde<\/em><\/p>\n

\u00bbBo\u017ei\u010dna zgodba, obenem cerebralna in organska, je nedvomno najbolj\u0161i Desplechinov film. Za vse tiste, ki so u\u017eivali v\u00a0filmih Veli\u010dastni Tenenbaumi in Darjeeling Limited.\u00ab
– St\u00e9phanie Lam\u00f4me, Premi\u00e8re<\/em><\/p>\n

\u00bbPred nami je prava bo\u017ei\u010dna zgodba, kruta kot pripovedke bratov Grimm, vendar obenem spektakel, ki se mu ne moremo upreti.\u00ab
– Danielle Attali, Journal du dimanche<\/em><\/p>\n

\u00bbKot vsak stroj z\u00a0izrazito kompleksno strukturo in ne\u0161teto kolesci, tudi ta film zahteva nekaj \u010dasa, da se ogreje in za\u010dne delovati s\u00a0polno paro. Ko pa se to enkrat zgodi, je nemogo\u010de odvrniti pogled od te dramati\u010dne komedije.\u00ab
– Alain Spira, Paris\u00a0Match<\/em><\/p>\n

\u00bbArnaud Desplechin je filmski maksimalist: Bo\u017ei\u010dna zgodba daje vtis celotnega veselega decembra in \u0161e ve\u010d. Ta komi\u010dna in v\u00a0kon\u010dni fazi ganljiva melodrama se ka\u017ee kot opojen \u010de\u0161pljev puding, za\u010dinjen z\u00a0igralskimi nastopi, ve\u010djimi od \u017eivljenja, in prepojen s\u00a0kinematografsko \u017eivahnostjo. Zvarek se utegne zazdeti preoblo\u017een, vendar se mu ne moremo upreti. Gre za spretno napravljen, igriv, teko\u010d, omamen in nepozaben film, napravljen iz \u010distega veselja in ljubezni do snemanja filmov.\u00ab
– J. Hoberman, The Village\u00a0Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbPrej kot da re\u017eira filme, za Arnauda Desplechina lahko re\u010demo, da dirigira maratone. Njegovi filmi, natrpani z\u00a0besnimi kretnjami, gigantskimi \u017eiv\u010dnimi zlomi in aluzijami, ki temeljijo na prostih asociacijah, so orja\u0161ke, osve\u017eujo\u010de, vsejede kreature, navdu\u0161ujo\u010de toliko kot so tudi same iz\u010drpne. Bo\u017ei\u010dna zgodba \u017ee v\u00a0svojem prologu vsebuje toliko drame (rivalstvo med brati in sestrami, smrt, dru\u017einska zgodovina bolezni), da bi je zado\u0161\u010dalo za dve ali tri produkcije, vendar je to samo predzgodba k\u00a0temu prostranemu in obenem \u0161e vedno intimnemu portretu nekega dru\u017einskega sre\u010danja, nabitega z\u00a0napetostmi.\u00ab
– Fernando F. Croce, Slant Magazine<\/em><\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbMed svojim intenzivnim delom z\u00a0igralci sem za\u010del opa\u017eati, da \u010dista improvizacija utegne delovati tudi zavirajo\u010de in da so igralci pogosto bolj spro\u0161\u010deni in svobodni, \u010de jim predpi\u0161e\u0161 dolo\u010dene vrstice dialoga. \u010ce so prisiljeni v\u00a0\u010disto improvizacijo\u00a0\u2013 to sem opazil \u017ee pri \u0161tevilnih filmih\u00a0\u2013 se igralci pogosto zate\u010dejo v\u00a0kli\u0161eje ali preprost, surov realizem. Sam sem mnenja, da tak\u0161en realizem zares ni resni\u010den; da je tak\u0161no upodabljanje sveta samo konvencija. Lahko vidite film, ki je povsem nerealisti\u010den, pa vendar v\u00a0njem nekdo lahko izre\u010de nekaj, kar je resni\u010dno za vas, za va\u0161e \u017eivljenje ali za svet, v\u00a0katerem \u017eivite. Sam zato te\u017eim k\u00a0preseganju realizma; vtis improvizacije v\u00a0mojih filmih je zares samo\u00a0vtis.\u00ab<\/p>\n

\u00bbZelo pomembno je, da ima\u0161 rad svoje like. Sam jih ljubim. Del mojega razmerja z\u00a0igralci je tudi to, da vsi vedo, da bom z\u00a0njimi ne\u017een, saj sem preprosto preve\u010d pla\u0161en, da bi kdaj trdo nastopil. Hkrati vsi tudi vedo, da se bom obna\u0161al precej obsesivno. Da bom vsak lik ljubil iz zelo posebnega razloga, ki bo znan samo igralcu, ki igra ta lik. Zame je pravo razodetje predstavljal trenutek v\u00a0filmu Manhattan, ko Woody Allen re\u010de Diane Keaton, da lahko voha parfum Nabokova. Zdelo se mi je \u010dudovito, da je filmskim likom naposled dopu\u0161\u010deno, da so tako bistri kot njihov re\u017eiser, da imajo skratka lahko tudi oni reference. Naposled smo si enaki. To idejo ljubim tudi zato, ker se mi zdi tako drzna. Ker oporeka kli\u0161eju, da filmski lik ne bi smel \u0161e nikoli sli\u0161ati za \u010dloveka po imenu Sigmund Freud. Le zakaj morajo biti filmski liki bolj neumni od nas? Sam sicer ne maram pretirano izobra\u017eenih likov, vendar morajo tudi oni obstajati. Na tak\u0161en na\u010din svoje like osvobodi\u0161. Zato me ni strah ustvariti filmski lik, ki je prebral ve\u010d knjig od\u00a0mene.\u00ab<\/p>\n

\u00bbNe maram preve\u010d ideje izzivanja gledalcev. Tega s\u00a0svojimi filmi no\u010dem po\u010deti. Bolj me zanima pristop k\u00a0stvarem na na\u010din, ki jih preobrazi in gledalcu napravi bolj dostopne, celo privla\u010dne. No\u010dem delati filmov, ki jih bo te\u017eko gledati. V\u0161e\u010d mi je me\u0161anje ob\u010dutkov na na\u010din, da celota postane gledalcu privla\u010dna. V\u010dasih so lahko predstavljeni liki in razmerja med njimi spo\u010detka \u0161okantni, kot na primer v\u00a0Fordovem filmu Iskalca, vendar vse skupaj naposled vzljubimo. Na podoben na\u010din je krutost obravnaval Lubitsch. Tudi Bergman je na enkraten na\u010din me\u0161al vrsto po\u0161astnosti z\u00a0velikimi koli\u010dinami humanosti. Ideja je skratka iz filma ne napraviti izziva, temve\u010d nekaj, kar bo za gledalca v\u00a0kon\u010dni fazi privla\u010dno.\u00ab Arnaud Desplechin<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Arnaud Desplechin se rodi 30.\u00a0oktobra leta 1960\u00a0v\u00a0francoskem mestecu Roubaix. \u0160tudira na pari\u0161ki filmski \u0161oli IDHEC (danes F\u00e9mis), kjer leta 1984\u00a0tudi diplomira. Na za\u010detku svoje filmske poti se uveljavlja kot direktor fotografije, vendar obenem pod mo\u010dnim vplivom Alaina Resnaisa in belgijskega pisatelja Jeana Raya posname tri kratke filme.<\/p>\n

Leta 1991\u00a0zre\u017eira srednjemetra\u017eni prvenec La vie des morts<\/strong>. Film mo\u010dno odmeva; prejme presti\u017eno nagrado Jean Vigo, ki jo v\u00a0Franciji podeljujejo kratkim filmom, in je prikazan na festivalu v\u00a0Cannesu. \u017de v\u00a0La vie des morts<\/strong> nastopi niz igralcev, s\u00a0katerimi bo Desplechin uspe\u0161no sodeloval tudi v\u00a0prihodnje: to so Marianne D\u00e9nicourt, Emmanuelle Devos, Emmanuel Salinger in Thibault de Montalembert.<\/p>\n

\u017de leto kasneje Desplechin po scenariju Pascale Ferran (danes najbolj znana kot avtorica razvpitega Lady Chatterley<\/em>) posname svoj celove\u010derni prvenec, La sentinelle, v\u00a0katerem poleg omenjene zasedbe nastopijo \u0161e tri pomembna imena francoske kinematografije: Mathieu Amalric, Chiara Mastroianni in L\u00e1szlo Szab\u00f3. Jedro Desplechinove igralske dru\u017eine, ki z\u00a0njim ostaja vse do danes, je tako zaklju\u010deno.<\/p>\n

S\u00a0svojim naslednjim filmom Kako sem se prepiral \u2026 moje spolno \u017eivljenje<\/strong>, ki je bil prikazan tudi v\u00a0Sloveniji, Desplechin prvi\u010d prestopi prag glavnega tekmovalnega programa v\u00a0Cannesu, kjer film odjekne kot bomba. Za avtorja se resno za\u010dne zanimati presti\u017ena revija Cahiers du cin\u00e9ma, nekateri kritiki pa zavoljo re\u017eiserjevega pe\u010data, ki se ga trudijo posnemati tudi \u0161tevilni drugi, za\u010dnejo govoriti kar o\u00a0Desplechinovi generaciji v\u00a0francoskem filmu. Nih\u010de seveda ne prese\u017ee Desplechinovega sloga, ki ga zaznamuje navidez kaoti\u010dno me\u0161anje melodramatskih, tudi \u017eanrskih vzorcev s\u00a0skrajnim realizmom in ekspresen, razdrobljen na\u010din pripovedovanja zgodb, posejan z\u00a0brechtovskimi trenutki samorefleksije.<\/p>\n

V\u00a0nadaljevanju kariere vsak nov avtorjev film obvelja za velik praznik francoske kinematografije, ki mu omenjeni Cahiers du cin\u00e9ma pogosto posve\u010da kar cele \u0161tevilke; z\u00a0razlogom. Z\u00a0Esther Kahn<\/strong> leta 2000\u00a0Desplechin posname svoj prvi (in zaenkrat edini) angle\u0161ko govore\u010di film ter tako doka\u017ee, da njegov mojstrski dotik ni vezan na materin jezik. Film se ka\u017ee tudi kot priklon Fran\u00e7oisu Truffautu, predvsem zaradi motiva odra\u0161\u010danja, ki mu je Truffaut posvetil lep kos svoje kariere, po drugi strani pa je tudi pokojni mojster nekaj svojih najbolj markantnih del ustvaril v\u00a0Angliji.<\/p>\n

Kralji in kraljice<\/strong>, veli\u010dastna melodrama, predstavi Desplechina na vrhuncu svojih mo\u010di, zato je tolikanj bolj neverjetno, da Bo\u017ei\u010dna zgodba<\/strong>, ki tako po dinami\u010dnem slogu kot motivu dru\u017einskih skrivnosti pokriva sorodno podro\u010dje, avtorjev domet \u0161e podalj\u0161a in izpili. Seveda ni\u010d slab\u0161a nista tudi manj epsko zastavljena filma, ki ju Desplechin posname vmes: s\u00a0svojo eksperimentalno naravo se L\u00e9o, en jouant \u2018Dans la compagnie des hommes\u2019<\/strong>\u00a0\u2013 v\u00a0katerem se pripoved brez\u0161ivno sestavlja iz \u00bbdejanskih\u00ab filmskih posnetkov in posnetih vaj z\u00a0igralci\u00a0\u2013 ka\u017ee kot zakulisje Desplechinovega mojstrskega dela z\u00a0igralci, L’aim\u00e9e<\/strong>, ljube\u010d dokumentarec o\u00a0avtorjevi lastni dru\u017eini, zlasti o\u010detu, pa namiguje na korenine njegovega zanimanja za dru\u017eino, tudi v\u00a0\u0161ir\u0161em pomenu besede kot skupnost, ki je po sili razmer pahnjena v\u00a0iskanje skupnega jezika.<\/p>\n

filmografija<\/strong>
1991\u00a0La vie des morts, srednjemetra\u017eni
1992\u00a0La sentinelle
1996\u00a0Kako sem se prepiral \u2026 moje spolno \u017eivljenje (Comment je me suis disput\u00e9\u2026 (ma vie sexuelle))
2000\u00a0Esther Kahn
2003\u00a0L\u00e9o, en jouant \u2018Dans la compagnie des hommes\u2019
2004\u00a0Kralji in kraljica (Rois et reine)
2007\u00a0L’aim\u00e9e, dokumentarni
2008\u00a0Bo\u017ei\u010dna zgodba (Un conte de\u00a0No\u00ebl)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

zgodbaPred mnogimi leti je Abelu in Junon za redko obliko raka zbolel sin Joseph. Njegovo edino upanje za ozdravitev je bila presaditev kostnega mozga. Ne star\u0161a ne h\u010di Elizabeth niso bili primerni darovalci, zato sta se Abel in Junon odlo\u010dila za \u0161e enega otroka. A\u00a0tudi mali Henri ni mogel pomagati svojemu bratu in Joseph je<\/p>\n","protected":false},"featured_media":140442,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1705"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/140442"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1705"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}