{"id":1687,"date":"2021-03-11T09:33:28","date_gmt":"2021-03-11T08:33:28","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/tezko-je-biti-fin\/"},"modified":"2021-03-11T10:02:06","modified_gmt":"2021-03-11T09:02:06","slug":"tezko-je-biti-fin","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/tezko-je-biti-fin\/","title":{"rendered":"Te\u017eko je biti fin"},"content":{"rendered":"<p>zgodba<\/p>\n<p>Fudo je preprost taksist srednjih let, ki se ne znajde najbolje v\u00a0postsocialisti\u010dnem, tranzicijskem okolju povojnega Sarajeva, kjer je kapitalisti\u010dna logika prostega trga pri koreninah zlepljena z\u00a0mafijskimi pravili \u010drnega\u00a0trga.<\/p>\n<p>Vse, kar si Fudo \u017eeli zase, za svojo rahlo odtujeno \u017eeno in za novorojenega sina, ki sta ga tako dolgo pri\u010dakovala, je bolj\u0161e \u017eivljenje, v\u00a0katerem mu ne bo treba nenehno sklepati kompromisov s\u00a0svojo vestjo (in soproginimi o\u010ditki) zaradi opravljanja drobnih poslov za lokalno mafijo.<\/p>\n<p>Ko \u017eeni naposled zmanjka potrpljenja, se Fudo zatrdno odlo\u010di postati dober in po\u0161ten, vendar ga lastna naivnost in smola vedno znova in znova speljujeta na kriva pota. Kot nala\u0161\u010d se Fudo vsaj enkrat na dan znajde na napa\u010dnem kraju ob napa\u010dnem \u010dasu, vendar v\u00a0svoji odlo\u010ditvi trmasto vztraja navzlic vsem zaprekam in moralnim dilemam, ki mu jih nastavlja nov pogled na \u017eivljenje.<\/p>\n<p>Grenko-sladka komedija o\u00a0te\u017eavnosti\u00a0\u2013 v\u00a0kon\u010dni fazi tudi pravilnosti\u00a0\u2013 vztrajanja na lastnih eti\u010dnih pozicijah.<\/p>\n<p>zanimivosti<\/p>\n<p>Pri ustvarjanju svojega drugega celove\u010dernega filma se je mladi Sr\u0111an Vuleti\u0107 obdal z\u00a0zavidljivim \u0161tevilom talentiranih in \u017ee preizku\u0161enih filmskih ustvarjalcev, kar nedvomno prispeva k\u00a0privla\u010dnej\u0161i celoti kon\u010dnega avtorskega izdelka.<\/p>\n<p>Izvirno glasbo za film je tako spisal Sa\u0161a Lo\u0161i\u0107, nekdanji \u010dude\u017eni de\u010dek in \u0161ef kultnega benda Plavi orkestar, ki se je v\u00a0zadnjem \u010dasu specializiral za pisanje filmske glasbe. Spet kot po \u010dude\u017eu vsi filmi, ki se jih dotakne Lo\u0161a, pozlatijo in se spremenijo v\u00a0uspe\u0161nice, kakr\u0161ni sta na primer Petelinji zajtrk in Pri stricu Idrizu (Kod amid\u017ee Idriza). Kot zanimivost gre omeniti, da se je Lo\u0161i\u0107 pri delu za Vuleti\u0107a prvi\u010d odrekel svojemu zna\u010dilnemu avtorskemu podpisu in za film ni prispeval nobenega songa, temve\u010d \u00bbzgolj klasi\u010dno\u00ab filmsko notno podlago, pri \u010demer znova navdu\u0161uje.<\/p>\n<p>V\u00a0Te\u017eko je biti fin dalje prvi\u010d skupaj nastopi trenutna smetana bo\u0161nja\u0161kih igralcev in igralk: Sa\u0161a Petrovi\u0107 (To malo du\u0161e, Kuduz, Nikogar\u0161nja zemlja, Poletje v\u00a0zlati dolini), Emir Had\u017eihafizbegovi\u0107 (O\u010de na slu\u017ebenem potovanju, Pri stricu Idrizu, Grbavica, Karavla), Senad Ba\u0161i\u0107 (Pri stricu Idrizu), Jasna \u017dalica (Pri stricu Idrizu, Grbavica).<\/p>\n<p>Nad monta\u017eo je bdel prekaljeni stari ma\u010dek Andrija Zafranovi\u0107, brat Lordana Zafranovi\u0107a in ta hip verjetno najbolj iskan monta\u017eer na biv\u0161em jugoslovanskem prostoru z\u00a0ve\u010d kot sedemdesetimi celove\u010dernimi filmi pod\u00a0pasom.<\/p>\n<p>izjave kritikov<\/p>\n<p>\u00bbDrugi celove\u010derec Sr\u0111ana Vuleti\u0107a je privla\u010dna urbana pravljica, ki nakazuje premik scenarista-re\u017eiserja v\u00a0bolj komercialne vode. \/\u2026\/ Te\u017eko je biti fin je obenem lahko tudi alegorija smeri, ki naj jo ubere Bosna. Iskrivo napisana zgodba se zaokro\u017ei na zadovoljiv na\u010din, pri \u010demer razgled na glavno mesto slu\u017ei kot zgodovinski kontrapunkt akciji. \/\u2026\/ Gre za komentar na povojno dru\u017ebo, katere vrednote so po\u0161kodovane in izmali\u010dene tako kot zgradbe glavnega mesta in kjer biti dober pomeni nasprotovati nevtralnemu statusu, ki kot nekaj vsakdanjega predpostavlja trgovino z\u00a0ukradeno robo in podkupnine namesto davkov. Film zagovarja stali\u0161\u010de, da dobri nameni sami po sebi ne zadostujejo; posamezniki se morajo oprijeti konkretnih dejanj in marsikaj \u017ertvovati, da se bo dru\u017eba spet utirila na pravo pot. Ma\u010disti\u010dno vzdu\u0161je je pogost pojav pri najbolj znanih balkanskih filmih, vendar Te\u017eko je biti fin seks, nasilje in humor spretno zme\u0161a v\u00a0razposajeno celoto. Resne ideje, s\u00a0katerimi film stre\u017ee, so tako posredovane na komi\u010den na\u010din, kar je med drugim odraz Fudove izjave, da je Sarajev\u010dane med vojno re\u0161eval edinole humor.\u00ab<br \/><strong><em>Alissa Simon, Variety<\/em><\/strong><\/p>\n<p>\u00bb\u010custvena komi\u010dna drama, ki si prizadeva poustvariti vzdu\u0161je iz filmov Mikea Leigha.\u00ab<br \/><strong><em>Neil Young, Jigsaw\u00a0Lounge<\/em><\/strong><\/p>\n<p>izjave avtorja<\/p>\n<p>Moj film se ukvarja s\u00a0problemi Sarajev\u010danov v\u00a0letu 2007.\u00a0\u010cetudi zanemarimo nedavno izku\u0161njo vojne, se \u0161e vedno soo\u010damo s\u00a0\u0161tevilnimi in pere\u010dimi te\u017eavami. Film govori o\u00a0\u010dloveku, ki se odlo\u010di postati dobra oseba. V\u00a0tem smislu bi lahko rekli, da film obravnava povsem univerzalno temo, vendar to po\u010dne v\u00a0izrazito lokalnem\u00a0duhu.<\/p>\n<p>Film obravnava preprosto temo in gledalec se zlahka poistoveti z\u00a0liki, zato verjamem, da nagovarja kar naj\u0161ir\u0161e mo\u017eno ob\u010dinstvo. Preprosta, vendar resna tema je obdelana z\u00a0obilico humorja. \u0160e bolj pomembno se mi zdi to, da naposled ponudim povsem konkreten odgovor na vpra\u0161anje, kako biti dober v\u00a0umazanem svetu, kakr\u0161en nas dandanes obdaja.<\/p>\n<p>portret avtorja<\/p>\n<p>Sr\u0111an Vuleti\u0107 se rodi prvega januarja leta 1971\u00a0v\u00a0bosansko-hercegovskem mestu Bjeljina, danes drugem najve\u010djem mestu Republike Srbske. \u0160olo obiskuje v\u00a0Sarajevu. Pri osemnajstih letih se vpi\u0161e na sarajevsko Akademijo za film in gledali\u0161\u010de, kjer zre\u017eira ve\u010d \u0161tudentskih gledali\u0161kih predstav (po predlogah Pirandela, Ionesca, Buchnerja) in kratkih filmov.<\/p>\n<p>Njegov \u0161tudij prekine vojna v\u00a0Bosni (1992\u20131995), med katero se Vuleti\u0107 pridru\u017ei lokalni bolnici, kjer dela kot medicinski tehnik. Krvava izku\u0161nja navdahne njegov kratki dokumentarni film Za\u017eigal sem noge (Palio sam noge, 1993), ki ga Vuleti\u0107 posname kot del ekipe sarajevskih filmskih delavcev pod skupnim imenom SaGa. Med 1425-dnevnim obleganjem Sarajeva SaGa posname kar 60\u00a0kratkih in celove\u010dernih dokumentarnih filmov, ki pod najbolj nemogo\u010dimi okoli\u0161\u010dinami iz prve roke pri\u010dajo o\u00a0prav teh okoli\u0161\u010dinah.<\/p>\n<p>Izku\u0161nja vojne je tudi tema Vuleti\u0107evega kratkega igranega filma Hop, Skip and Jump (1999), ki re\u017eiserjevo ime prvi\u010d odmevno ponese v\u00a0svet in ga obsuje s\u00a0kopico presti\u017enih mednarodnih nagrad.<\/p>\n<p>Leta 2003\u00a0Vuleti\u0107 dokon\u010da svoj prvi celove\u010derni film Poletje v\u00a0zlati dolini (Ljeto u\u00a0zlatnoj dolini), ki je premierno prikazan v\u00a0tekmovalnem programu prvencev in drugih filmov na filmskem festivalu v\u00a0Rotterdamu, kjer prejme tudi rotterdamskega tigra za najbolj\u0161i film. Poletje v\u00a0zlati dolini, stra\u0161anska lokalna uspe\u0161nica, se v\u00a0zgodovino post-jugoslovanskega filma vpisuje kot delo s\u00a0pionirskim in nadvse pomembnim sporo\u010dilom: \u010de ho\u010de v\u00a0povojnem okolju normalno za\u017eiveti, mora mlada generacija sicer ohraniti zgodovinski spomin, vendar isto\u010dasno vehementno pokazati prst sredinec svojim o\u010detom in njihovim travmam, ki so prispevale svoje v\u00a0balkansko morijo.<\/p>\n<p>Vuleti\u0107, sicer tudi profesor filmske re\u017eije na sarajevski Akademiji, je danes ob Danisu Tanovi\u0107u (Nikogar\u0161nja zemlja), Jasmili \u017dbani\u0107 (Grbavica) in Pjeru \u017dalici (Pri stricu Idrizu) eden vodilnih predstavnikov mlade in uspe\u0161ne generacije bo\u0161nja\u0161kih re\u017eiserjev, ki s\u00a0svojimi avtorskimi izdelki \u017eanje tako simpatije doma\u010dih gledalcev kot tudi uspehe v\u00a0mednarodni areni, kar dokazujejo tako \u0161tevilne nagrade kot tudi distribucije omenjenih filmov v\u00a0tujini.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Grenko-sladka komedija o\u00a0te\u017eavnosti\u00a0\u2013 v\u00a0kon\u010dni fazi tudi pravilnosti\u00a0\u2013 vztrajanja na lastnih eti\u010dnih pozicijah.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1688,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1687"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1688"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1687"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}