{"id":168233,"date":"2020-05-04T13:28:27","date_gmt":"2020-05-04T11:28:27","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/nasi-kratki-3\/"},"modified":"2020-05-04T13:28:27","modified_gmt":"2020-05-04T11:28:27","slug":"nasi-kratki-3","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/nasi-kratki-3\/","title":{"rendered":"Na\u0161i kratki 3"},"content":{"rendered":"<p><strong>E-pigs<\/strong><br \/>Slovenija, 2009, 35 mm, barvni, 15 min<br \/><strong>re\u017eija <\/strong>Petar Pa\u0161i\u0107<br \/><strong>scenarij<\/strong> Dimitrije Vojnov<br \/><strong>fotografija<\/strong> Vladan Jankovi\u0107<br \/><strong>monta\u017ea<\/strong> Marjan Rube\u0161a<br \/><strong>glasba<\/strong> Iztok Turk<br \/><strong>scenografija<\/strong> Aljo\u0161a Spaji\u0107<br \/><strong>kostumografija<\/strong> Tanja Strugar<br \/><strong>maska<\/strong> Tina Lasi\u0107 Andrejevi\u010d<br \/><strong>produkcija<\/strong> PERFO d.o.o.<br \/><strong>producenta <\/strong>Andrej \u0160tritof, Ale\u0161 Pavlin<br \/><strong>igrajo<\/strong> Primo\u017e Pirnat, Neva Jana Flajs, Ivo Bari\u0161i\u010d, Rafko Von\u010dina, Tomi Mati\u0107, Fredi Miler, Silvo Bo\u017ei\u010d<strong>festivali, nagrade <\/strong>Vesni za poseben dose\u017eek in najbolj\u0161o stransko mo\u0161ko vlogo (Primo\u017e Pirnat) na Festivalu slovenskega filma 2009.<br \/><strong>napovednik:<\/strong> <a href=\"http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=FxQa7mmslks\">http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=FxQa7mmslks<\/a><\/p>\n<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>V mirni, idili\u010dni vasici kmet in kmetica \u017eivita umirjeno \u017eivljenje, dokler se nekega dne njuni svinji ne rodijo animirani pujski. Ti povzro\u010dijo vrsto te\u017eav konzervativnim va\u0161\u010danom, predvsem pa duhovniku, veterinarju in policistu. Zaradi njih se pome\u0161ajo razli\u010dni svetovi \u2013 me\u0161\u010danski in va\u0161ki, resni\u010dni in animirani svet.<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Za snemanje filma je bilo potrebnih deset snemalnih dni. Medtem ko je prvi del\u00a0snemanja potekal v studiu Viba filma v Ljubljani, je drugi filmsko ekipo popeljal na Veliko planino. Interier ko\u010de je bil tako zgrajen iz pravega lesa podrte plan\u0161arske ko\u010de. Logisti\u010dno zelo zahtevna lokacija, ki se nahaja na nadmorski vi\u0161ini 1580 m, je pomenila veliko nevarnost tudi zaradi slabega vremena, saj je snemanje potekalo v mesecu novembru. Filmska ekipa, ki je \u0161tela vsega skupaj 32 ljudi, je bila slovensko-srbska, kar se je izkazalo za zelo dobro potezo. V skupini je bilo 32 ljudi, ki so izjemno zahtevno snemanje v zelo te\u017ekih pogojih opravili vrhunsko.<\/p>\n<p><strong>portret re\u017eiserja<\/strong><br \/>Petar Pa\u0161i\u0107, rojen leta 1973 v Beogradu, kjer kon\u010da \u0161tudij filmske in televizijske produkcije na Akademiji dramskih umetnosti. Re\u017eira in pi\u0161e za film, TV oglasna sporo\u010dila in videospote. Kot scenarist in re\u017eiser debitira leta 2000 s celove\u010dernim video filmom <strong>Soliter,<\/strong> ki mu na Mednarodnem festivalu neodvisnega filma v New Yorku prinese nagrado za najbolj\u0161i re\u017eiserski debi. Leta 2004 se udele\u017ei Berlinale Talent Campusa. V Sloveniji mu glasbeni videi prinesejo vrsto nominacij in nagrad, kratka igrana filma <strong>Zadnja \u017eelja<\/strong> in <strong>Ohcet<\/strong> se uvrstita na velike mednarodne filmske festivale, njegov drugi celove\u010derec (ter prvi v kinematografski distribuciji) <strong>Rock&#8217; n&#8217; Roll vra\u010da udarec: Mi nismo angeli<\/strong> <strong>3<\/strong> pa postane najbolj gledan film v Srbiji leta 2006. Njegova dela odlikuje prepoznaven vizualni stil, pa naj gre za ustvarjanje mra\u010dne, provokativne atmosfere ali svetlih in pestrih kompozicij.<\/p>\n<p><strong>Dom je, kjer si ga skoplje\u0161<\/strong><br \/>2009, barvni, DigiBeta, 8 minut<br \/><strong>scenarij in re\u017eija<\/strong> Niko Novak<br \/><strong>direktor fotografije<\/strong> Jure \u010cernec<br \/><strong>monta\u017eer<\/strong> Milo\u0161 Kalusek<br \/><strong>maskerka<\/strong> Lija Ivan\u010di\u010d<br \/><strong>snemalec in oblikovalec zvoka<\/strong> Bo\u0161tjan Ka\u010di\u010dnik<br \/><strong>kostumografija<\/strong> Beti Njari<br \/><strong>scenografija<\/strong> Niko Novak<br \/><strong>vloge<\/strong> Jana Menger, Patricija Cucin, Ga\u0161per Malnar <br \/><strong>produkcija<\/strong> Staragara, Potemkinove vasi, Transmedia, Arch production<br \/><strong>producenti<\/strong> Jo\u017eko Rutar, Niko Novak, Igor Prin\u010di\u010d<\/p>\n<p><strong>To je zemlja, brat moj<\/strong><br \/>Slovenija, 2009, 35 mm, barvni, 1:1.85, 9 min<br \/><strong>re\u017eija in scenarij<\/strong> Jan Cvitkovi\u010d<br \/><strong>fotografija<\/strong> Jure \u010cernec<br \/><strong>monta\u017ea<\/strong> Milo\u0161 Kalusek<br \/><strong>zvok<\/strong> Bo\u0161tjan Ka\u010di\u010dnik<br \/><strong>scenografija<\/strong> Niko Novak<br \/><strong>kostumografija<\/strong> Beti Njari<br \/><strong>maska<\/strong> Alenka Nahtigal<br \/><strong>produkcija<\/strong> Staragara, Potemkinove vasi, Transmedia, Arch production<br \/><strong>producenta<\/strong> Jo\u017eko Rutar, Igor Prin\u010di\u010d<br \/><strong>igrajo<\/strong> Medea Novak, Niko Novak, Tommaso Finzi<br \/><strong>festivali, nagrade <\/strong>Svetovna premiera na Bene\u0161kem filmskem festivalu 2009 (tekmovalna sekcija Corto Cortissimo)<\/p>\n<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Potovanje v sredi\u0161\u010de stvari.<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Film je nastajal lansko leto na lokacijah v bli\u017eini Doberdoba v Italiji; posnet je bil na 16-milimetrski filmski trak in nato pove\u010dan na format 35 mm. Narejen je v slogu Cvitkovi\u010devega naslednjega celove\u010dernega filma Arheo, \u010digar snemanje se bo za\u010delo konec septembra v Sloveniji in Italiji. Cvitkovi\u010d je filmske kadre povezal s svojo poezijo, ki jo je lani izdal v zbirki <em>La\u010dna \u017eival<\/em> (Myra Locatelli 2008).<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbV tem filmu i\u0161\u010dem <em>prisotnost tistega<\/em>, \u010demur nekateri re\u010dejo <em>Bog.<\/em> \/\u2026\/<\/p>\n<p>Gre za precej radikalen film. Opu\u0161\u010dena je vsaka naracija, ostaja samo \u0161e desetminutno plutje proti bistvu. Do\u017eivljam ga kot najmo\u010dnej\u0161o in naj\u010distej\u0161o stvar, ki sem jo do danes naredil. \/\u2026\/<\/p>\n<p>Moji filmi se vedno bolj odmikajo od literature in postajajo film. Z drugimi besedami, postopoma postajajo tisto, kar razumem kot FILM. V filmu <strong>Kruh in mleko <\/strong>sta bila to zadnja prizora, v filmu <strong>Odgrobadogroba <\/strong>zadnjih dvajset minut, kratkometra\u017eec <strong>Vem <\/strong>je bil v celoti film, naslednji, <strong>To je zemlja, brat moj<\/strong>, pa bo film v najpristnej\u0161em smislu. To pomeni, da bom v njem uporabil izklju\u010dno filmski jezik. Najgloblji, podzemeljski \u2026 V njem ne bo ni\u010d ve\u010d &#8216;literature&#8217;. Opisal bo stvari, ki so za literaturo neopisljive.\u00ab\u00a0 <strong><\/strong><br \/><strong>&#8211; <\/strong>Jan Cvitkovi\u010d, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorja: re\u017eiserja in scenarista<\/strong><br \/>Jan Cvitkovi\u010d, rojen leta 1966, je arheolog, igralec, scenarist in re\u017eiser. Za svoje filmsko delo je prejel \u017ee \u0161tevilne doma\u010de in mednarodne nagrade, med njimi slovitega zlatega leva prihodnosti na 58. Bene\u0161kem filmskem festivalu 2001 za celove\u010derni prvenec <strong>Kruh in mleko<\/strong><em> <\/em>ter nagrado altadis za najbolj\u0161ega mladega re\u017eiserja leta 2005 na Filmskem festivalu v San Sebastianu za film <strong>Odgrobadogroba<\/strong>. Pred kratkim je zaklju\u010dil snemanje svojega najnovej\u0161ega celove\u010derca <strong>Archeo<\/strong>.\u00a0\u00a0\u00a0<\/p>\n<p><strong>Lovec oblakov<\/strong><br \/>Slovenija, 2009, 35 mm, barvni, 15 min<br \/><strong>re\u017eija in scenarij<\/strong> Miha Knific<br \/><strong>stripovska predloga<\/strong> Toma\u017e Lavri\u010d<br \/><strong>fotografija<\/strong> Vilko Fila\u010d<br \/><strong>monta\u017ea<\/strong> Bla\u017e \u010cade\u017e<br \/><strong>glasba<\/strong> Drejc Poga\u010dnik, Dejan Osterman<br \/><strong>zvok<\/strong> Rudi Jeseni\u010dnik, Franci Rainer, Martin Jelov\u0161ek<br \/><strong>scenografija<\/strong> Miha Knific<br \/><strong>kostumografija<\/strong> Sebastjan Nared<br \/><strong>maska<\/strong> EMPERA3ZZ, \u0160pela Veble<br \/><strong>3D animacija<\/strong> Simon Sedmak, Andra\u017e Sedmak<br \/><strong>produkcija<\/strong> Studio Arkadena d.o.o.<br \/><strong>producent<\/strong> Janez Kovi\u010d<br \/><strong>igrajo<\/strong> Sebastian Cavazza, Boris Cavazza, Emil Cerar, Wale Ojo, Elena Pe\u010dari\u010d<br \/><strong>sofinanciral <\/strong>Filmski sklad Republike Slovenije<br \/><strong>festivali, nagrade <\/strong>Vesni za najbolj\u0161i kratki film in najbolj\u0161o scenografijo na Festivalu slovenskega filma 2009. Tekmovalna sekcija Festivala vzhodnoevropske kinematografije Cottbus.<\/p>\n<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>V zgodbi <strong>Lovec oblakov<\/strong> se bele\u017ei leto 2147, ko je na Zemlji ostala le \u0161e pu\u0161\u010dava, saj je Sonce kot roparica \u017ee vse uni\u010dilo in po\u017egalo. V pu\u0161\u010davi so ostali le \u0161e posamezni zaselki, kot nekak\u0161na o\u017egana barakarska naselja z visokimi ograjami, ki pre\u017eivelim zagotavljajo \u0161e zadnji kan\u010dek sence in mo\u017enost pre\u017eivetja. Barve so zbledele in ostali so le \u0161e na vro\u010dino odporni materiali. V enem tak\u0161nih naselij \u2013 Mestu rde\u010de pu\u0161\u010dave, ki je bilo neko\u010d poletno letovi\u0161\u010de, \u017eivotari le \u0161e nekaj postaranih ljudi. Zbirajo se v baru Fontana, kjer se dru\u017eijo v hladu klimatskih naprav. Ko nekega dne v bar vstopi neznanec, va\u0161ki posebne\u017e Mo\u017e s klobukom, v neznancu \u2013 tetoviranemu starcu \u2013 prepozna nekdanjega Lovca na oblake. Ta za\u010dne pripoved, ki nas vrne v njegovo mladost, na skalni vrh, kjer je neko\u010d lovil hlad in vlago oblakov. Na TV sprejemnikih se pojavi vrhovni poveljnik Dr\u017eave, zadnje urejene zdru\u017ebe na Zemlji, ki zahteva glave vseh lovcev na oblake \u2013 najbolj iskanih zlo\u010dincev na planetu.<\/p>\n<p><strong>Lovec oblakov<\/strong> predstavi svet brez vrednosti, dekadentno dru\u017ebo, kjer je le globoko v nekaterih posameznikih \u0161e \u017eiv kan\u010dek \u010dlove\u0161kosti.<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Film <strong>Lovec oblakov<\/strong> je posve\u010den Vilku Fila\u010du, direktorju fotografije in enemu najve\u010djih slovenskih &#8216;filmarjev&#8217; vseh \u010dasov, poznanem zlasti po delu z re\u017eiserjem Emirjem Kusturico, s katerim je sodeloval pri skoraj vseh filmih. <strong>Lovec oblakov<\/strong> je bil eden njegovih zadnjih slovenskih filmov.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbFuturisti\u010dna zgodba je po svoje na neki na\u010din lahko tudi aktualna, saj nam da misliti o \u010dlove\u0161kih vrednotah in njihovem razvrednotenju. Po drugi strani se lahko v\u017eivimo v agonijo, ki vlada tik pred koncem sveta, in v pre\u017ee\u010de ozra\u010dje, saj nad planetom vseeno bdi \u017ee nekaj \u017eivega, kar ima hkrati tudi uni\u010dujo\u010do mo\u010d: Sonce.\u00ab<br \/>&#8211; Miha Knific, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorja: re\u017eiserja in scenarista<\/strong><br \/>Miha Knific, rojen leta 1976 v Kranju, je mlad, perspektiven re\u017eiser in vizualni umetnik. Po zaklju\u010denem \u0161tudiju na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je strokovno znanje izpopolnjeval s specializacijo na Kraljevem kolid\u017eu umetnosti v Stockholmu. Je avtor medijsko odmevnih video spotov za pesmi \u0161tevilnih slovenskih in mednarodnih glasbenikov, reklamni oglasi pa so mu na mednarodnih ogla\u0161evalskih festivalih prinesli najvi\u0161je nagrade. Svoja dela razstavlja na odmevnih skupinskih razstavah. V svojem umetni\u0161kem ustvarjanju se trenutno posve\u010da predvsem fenomenu filma tako v galerijskem kot filmskem kontekstu. Veliko pozornost namenja temu, da z zdru\u017eevanjem razli\u010dnih umetni\u0161kih tehnik najde uravnote\u017een pristop k izra\u017eanju svojih misli in sanj. Knifica zanimajo predvsem usode malih ali velikih ljudi, ki niso vezane na trenutno politi\u010dno stanje. Zato si prizadeva, da bi bila njegova poetika bolj vezana na univerzalne, brez\u010dasne zgodbe.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>E-pigsSlovenija, 2009, 35 mm, barvni, 15 minre\u017eija Petar Pa\u0161i\u0107scenarij Dimitrije Vojnovfotografija Vladan Jankovi\u0107monta\u017ea Marjan Rube\u0161aglasba Iztok Turkscenografija Aljo\u0161a Spaji\u0107kostumografija Tanja Strugarmaska Tina Lasi\u0107 Andrejevi\u010dprodukcija PERFO d.o.o.producenta Andrej \u0160tritof, Ale\u0161 Pavlinigrajo Primo\u017e Pirnat, Neva Jana Flajs, Ivo Bari\u0161i\u010d, Rafko Von\u010dina, Tomi Mati\u0107, Fredi Miler, Silvo Bo\u017ei\u010dfestivali, nagrade Vesni za poseben dose\u017eek in najbolj\u0161o stransko mo\u0161ko vlogo<\/p>\n","protected":false},"featured_media":168234,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/168233"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/168234"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=168233"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}