{"id":1679,"date":"2020-01-03T13:03:54","date_gmt":"2020-01-03T12:03:54","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/inju-zver-v-senci\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:57","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:57","slug":"inju-zver-v-senci","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/inju-zver-v-senci\/","title":{"rendered":"Inju, zver v senci"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Pari\u017ean Alexandre Fayard (Beno\u00eet Magimel) je uspe\u0161en pisec kriminalk in profesor literature. Povabljen je na Japonsko, kjer naj bi predstavil svoj zadnji roman, veliko uspe\u0161nico, ki grozi, da bo po prodaji zasen\u010dila celo najznamenitej\u0161ega japonskega pisca nasilnih romanov, skrivnostnega Shundeija Oeja. Alexandre nekega ve\u010dera spozna Tamao, gej\u0161o v\u00a0japonski \u010dajnici, ki mu zaupa svoje strahove. Eden izmed njenih nekdanjih ljubimcev, ki bi lahko bil tudi Shundei Oe, ji grozi s\u00a0smrtjo. Fayard, sicer tudi spo\u0161tovan strokovnjak za Oejevo literaturo, privoli v\u00a0pomo\u010d gej\u0161i, saj bi se med drugim izredno rad osebno sre\u010dal z\u00a0legendarnim japonskim piscem in svojim vzornikom. Ni\u010d hudega slute\u010d pa se zaplete v\u00a0krvavo igro, kjer se prepletata fikcija in resni\u010dnost.<\/p>\n

\u00bbSmisel obstoja gej\u0161e je v\u00a0tem, da mo\u0161kega, ki jo opazuje, pahne v\u00a0nami\u0161ljeni svet. Gej\u0161a je zrcalo, ki odseva srce mo\u0161kega, in mu razgalja skrivnosti, s\u00a0katerimi se sam no\u010de soo\u010diti. Gre za mnogo ve\u010d kot seks, gospod Fayard.\u00ab<\/em>
Odlomek iz filmskega dialoga<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Barbet Schroeder je svoj najnovej\u0161i film posnel po kultnem romanu enega najslavnej\u0161ih japonskih piscev fantazijske literature: Hirai Tar\u00f4 (1894\u20131965) je bil tako velik obo\u017eevalec Edgarja Allana Poeja, da je svojo prozo objavljal pod psevdonimom Edogawa Rampo (japonska izgovorjava ameri\u0161kega imena), pri \u010demer vzornikove sprevr\u017eene domi\u0161ljije, alkoholizirane morbidnost in ekscesnega svetobolja ni zgolj presegal, temve\u010d za name\u010dek \u0161e cepil na lokalni mitolo\u0161ki kolorit, skozi tako dobljeno optiko pa ponovno pre\u017eve\u010dil in popa\u010dil tudi marsikatero zahodno klasiko \u017eanra. Poleg Edgarja Allana Poeja se je Rampo v\u00a0svojih pisanjih rad loteval \u0161e motivov, kakr\u0161ne sta na zahodu popularizirala Maurice Leblanc in Arthur Conan Doyle, o\u010de Sherlocka Holmesa. Edogawa Rampo velja za utemeljitelja sodobnega japonskega detektivskega romana, ki mnogokrat presega preprosto zabavo in se pona\u0161a z\u00a0neobi\u010dajno psiholo\u0161ko globino. Rampo je bil izredno aktiven v\u00a0promoviranju \u017eanra, ki ga je izumil; poleg objavljanja romanov je svoje zgodbe prodajal \u0161tevilnim revijam, danes pa je po njem poimenovana kopica literarnih nagrad. \u0160tevilna njegova dela so bila na Japonskem \u017ee prirejena za film ali televizijo.<\/p>\n

izjave re\u017eiserja<\/strong>
Pred petimi leti mi je Raoul Ruiz podaril roman Inju. Bil je prepri\u010dan, da gre za idealno temo zame. Roman me je fasciniral, vendar se mi je zgodba o\u00a0rivalstvu med dvema japonskima piscema zdela prete\u017eka za adaptacijo. Nekaj let kasneje mi je Jean-Armand Bougrelle, ki \u017eivi na Japonskem, poslal scenarij, v\u00a0katerem je enega izmed protagonistov napravil za tujca, specialista za delo Oeja. Ta verzija zgodbe me je povsem prevzela, saj je pove\u010dala dramati\u010dno napetost celotne zgodbe: tuji avtor pride v\u00a0de\u017eelo svojega idola in ga izzove.<\/p>\n

Alexa Fayarda fascinirajo Shundei Oe, njegovo delo in njegov uspeh. Alex ni akademik. Njegova fascinacija z\u00a0japonsko figuro ga napeljuje, da tudi sam pi\u0161e romane v\u00a0slogu vzornika, vendar ta slog pogosto ubla\u017ei. Kot rezultat tega mednarodno zaslovi. Na nek na\u010din je Alex vsiljivec, ki na Japonsko prispe zaslepljen z\u00a0svojo samozavestjo in zahodnja\u0161ko aroganco. Obenem je tudi nedol\u017eni junak, primeren in pripravljen, da se mu zgodi nekaj vznemirljivega. Morda podzavestno sam od sebe i\u0161\u010de neke vrste kazen in bi se zato rad osebno soo\u010dil s\u00a0svojimi duhovi.<\/p>\n

Inju je tudi film o\u00a0filmu samem, premi\u0161ljanje o\u00a0\u010disti fascinaciji, v\u00a0kakr\u0161ni nas dr\u017ei film, zlasti tako imenovani \u00bb\u017eanrski\u00ab film. Sam sem se, na primer, zelo zabaval, ko sem za potrebe uvoda v\u00a0Inju moral posneti svoj kratki samurajski film, kasneje pa sem v\u00a0zgodbo vpletel \u0161tevilne reference na film noir. Vendar sem se zares nenehno osredoto\u010dal na zgodbo in junaka. Da bi gledalec med gledanjem filma u\u017eival toliko, kot sem sam u\u017eival med snemanjem, je moral film postati objekt premi\u0161ljevanja, gladka odsevna povr\u0161ina.<\/p>\n

Japonska me \u017ee od nekdaj fascinira. Kot \u0161tevilni ljubitelji filma sem tudi sam nor na Mizoguchija. Sre\u010den sem tudi, da sem odkril Ozuja, \u010deprav nekoliko pozno, \u0161ele v\u00a0sedemdesetih. Vse od sedemdesetih let dalje sem vsaj enkrat na leto na Japonskem. Povsem so me o\u010darali njihovi zen vrtovi, esenca tradicionalne japonske kulture. V\u00a0te vrtove se rad odpravim zgodaj zjutraj in potem tam sanjarim ure in ure. Neverjetno lepi so. Priznam tudi, da me fascinira japonska seksualnost: povsem je osvobojena kakr\u0161nih koli ob\u010dutkov krivde in moralnih implikacij.<\/p>\n

Ne \u017eelim na\u010drtno snemati avtorskih filmov. Za vsak svoj film ho\u010dem, da je povsem druga\u010den. Da gre za raziskovanje, za odkrivanje. Filmov ne snemam s\u00a0stali\u0161\u010da avtorja, temve\u010d \u017eelim vsaki\u010d znova posneti prototip filma. Rad bi celo pozabil na idejo avtorja, da bi se vsaki\u010d znova lahko bolj osredoto\u010dil na unikatno zgodbo. In \u010de nato vedno znova pristanem pri zgodbah o\u00a0likih, ki so \u017ertve lastnih obsesij in samouni\u010devalnih strasti, o\u00a0tem raj\u0161i ne razmi\u0161ljam.<\/p>\n

o\u00a0re\u017eiserju<\/strong>
Barbet Schroeder se rodi leta 1941\u00a0v\u00a0Teheranu. Med leti 1958\u00a0in 1963\u00a0pi\u0161e za legendarno pari\u0161ko revijo Cahiers du cin\u00e9ma. V\u00a0tem \u010dasu se osebno seznani z\u00a0domala vsemi akterji francoskega novega vala, pri katerem nato odigra pomembno zakulisno vlogo kot producent. Kot asistent re\u017eije sodeluje pri snemanju Karabinjerjev (Les carabiniers, 1963) Jean-Luca Godarda. Istega leta ustanovi danes \u017ee legendarno produkcijsko hi\u0161o Les Films du Losange, v\u00a0okviru katere nastanejo nekateri najpomembnej\u0161i filmi re\u017eiserjev, kot so Eric Rohmer, Jean-Luc Godard, Jean Eustache, Jacques Rivette, Wim Wenders, R.W. Fassbinder. Schroeder je znan tudi po tem, da v\u00a0manj\u0161ih vlogah rad nastopa v\u00a0filmih prijateljev. \u010ceprav bolj slovi kot producent, vse od konca \u0161estdesetih let prej\u0161njega stoletja filme tudi re\u017eira.<\/p>\n

filmografija, izbor:<\/strong>
2008\u00a0Inju, zver v\u00a0senci<\/strong> (Inju, la b\u00eate dans l’ombre)
2007\u00a0Odvetnik terorja<\/strong> (L’avocat de la terreur), dokumentarni
1992\u00a0Sostanovalka<\/strong> (Single White Female)
1987\u00a0Barska mu\u0161ica<\/strong> (Barfly)
1982\u00a0Charles Bukowski<\/strong>, dokumentarni
1977\u00a0Koko, govore\u010da gorila<\/strong> (Koko, le gorille qui parle), dokumentarni
1974\u00a0General Amin<\/strong> (G\u00e9n\u00e9ral Idi Amin Dada: Autoportrait)<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbInju obstaja v\u00a0svetu gej\u0161 in seksualnih perverzij ter kot tak\u0161en predstavlja pregled tematik, ki zaznamujejo pisanje Edogawe Rampoja. Film je pre\u017eet z\u00a0neke vrste formalisti\u010dno grozo in poduhovljeno melodramo ter oblo\u017een z\u00a0izbruhi ekstremnega nasilja in pikantnega seksa. V\u00a0tem smislu je Schroeder do potankosti razumel Rampo, kar je dobra novica za vse obo\u017eevalce tega pisatelja.\u00ab
Todd Brown,\u00a0Twitch<\/em><\/p>\n

\u00bbUstne, pisne in vizualne tradicije pripovedni\u0161tva se prepletajo v\u00a0filmu Inju, zver v\u00a0senci, intelektualnem spopadu dveh uspe\u0161nih romanopiscev\u00a0\u2013 medijske zvezde in samotarja\u00a0\u2013 ter gej\u0161e, ki ima dostop do obeh mo\u0161kih. Schroederjeva zgodba o\u00a0obsedenosti in manipulaciji se uvr\u0161\u010da ob bok filmu Besnilo (Frantic, 1988) Romana Polanskega; skupaj predstavljata vrhunec pod\u017eanra trilerjev, v\u00a0katerih se nedol\u017eni tujec v\u00a0tuji de\u017eeli zaplete v\u00a0potencialno smrtonosno igro, ki ustvarja lastna pravila.\u00ab
Lisa Nesselson, Screen\u00a0Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm kot celota povsem ustreza kreativni logiki Barbeta Schroederja, re\u017eiserja, ki ga \u017ee od nekdaj fascinirajo zabrisane meje dru\u017ebeno in moralno sprejemljivega. Njegov predmet obravnave je zdaj kriminalno podzemlje v\u00a0sadomazohisti\u010dnem kontekstu japonske dru\u017ebe, zanimajo pa ga tudi prakse gej\u0161. \/\u2026\/ Suspenz je v\u00a0filmu stopnjevan zahvaljujo\u010d na\u010dinu, na katerega Schroeder nakazuje nedostopnost resnice, ter njegovim raziskavam meta-lingvisti\u010dnega potenciala zgodbe. \/\u2026\/ Vznemirljiv, \u010duden in zabaven kriminalni triler.\u00ab
Manuel Y\u00e1\u00f1ez Murillo, Otros\u00a0Cines<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

zgodbaPari\u017ean Alexandre Fayard (Beno\u00eet Magimel) je uspe\u0161en pisec kriminalk in profesor literature. Povabljen je na Japonsko, kjer naj bi predstavil svoj zadnji roman, veliko uspe\u0161nico, ki grozi, da bo po prodaji zasen\u010dila celo najznamenitej\u0161ega japonskega pisca nasilnih romanov, skrivnostnega Shundeija Oeja. Alexandre nekega ve\u010dera spozna Tamao, gej\u0161o v\u00a0japonski \u010dajnici, ki mu zaupa svoje strahove. Eden<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1680,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1679"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1680"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1679"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}