{"id":1671,"date":"2020-01-03T13:04:21","date_gmt":"2020-01-03T12:04:21","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/bancni-rop\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:56","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:56","slug":"bancni-rop","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/bancni-rop\/","title":{"rendered":"Ban\u010dni rop"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Kriminalka, posneta po resni\u010dnih dogodkih, razkriva ozadje enega najbolj nenavadnih, kontroverznih in uradno \u0161e vedno nepojasnjenih ban\u010dnih ropov vseh \u010dasov v\u00a0Zdru\u017eenem kraljestvu.<\/p>\n

Septembra 1971\u00a0so tatovi izkopali predor pod londonsko ulico Baker, vdrli v\u00a0podzemni sef tamkaj\u0161nje banke in izpraznili na tiso\u010de zasebnih predalov z\u00a0nakitom in gotovino v\u00a0skupni vrednosti ve\u010d milijonov funtov. Nobena dragocenost ni bila nikoli najdena in vrnjena lastnikom. Nih\u010de ni bil aretiran. Nezasli\u0161an ban\u010dni rop je nekaj dni polnil naslovnice londonskih \u010dasopisov, potem pa je po zaslugi nevsakdanje odredbe britanske vlade nenadoma vse potihnilo. Do\u00a0danes.<\/p>\n

Ban\u010dni rop naposled razkriva, kaj se je v\u00a0resnici skrivalo v\u00a0sefih. Labirintna zgodba poleg drznega ropa vklju\u010duje umore, korupcijo na najvi\u0161ji ravni in seksualni \u0161kandal, v\u00a0katerega je vpletena sama kraljevska dru\u017eina.<\/p>\n

Ban\u010dni rop je zgodba o\u00a0ban\u010dnem ropu, v\u00a0kateri so roparji \u0161e najbolj nedol\u017eni. Cinefilska poslastica med drugim obuja spomine na neko\u010d popularen \u017eanr (spodletelih) ban\u010dnih ropov in predstavlja eleganten poklon trdim kriminalkam sedemdesetih.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Ena izmed centralnih figur filma, okrog katere (in zaradi katere) se vrti vsa zamotana \u0161torija, je resni\u010dni lik Michaela de Freitasa, \u010drnskega aktivista s\u00a0partizanskim imenom Michael X, ki si ga je nadel po ameri\u0161kem vzorniku Malcolmu X. Za razliko od svoje radikalne in radikalno pravi\u010dni\u0161ke ameri\u0161ke matrice pa je bil londonski Michael X zgolj radikalna zmes samooklicanega \u010drnskega revolucionarja, zvodnika, preprodajalca mamil, izsiljevalca in uli\u010dnega pretepa\u010da, prijatelja filmskih in glasbenih zvezd, nenazadnje tudi ultimativnih mokrih sanj mladih britanskih salonskih aktivistk. Njegova vloga v\u00a0zme\u0161njavi ban\u010dnega ropa, ki ga popisuje film, je uradno \u0161e vedno nepojasnjena in obstoje\u010da dokumentacija o\u00a0tem zape\u010datena, dejstvo pa je, da je Michael X leta 1975\u00a0visel zaradi umora, povezanega s\u00a0tem ban\u010dnim\u00a0ropom.<\/p>\n

Ban\u010dni rop je v\u00a0Veliki Britaniji kmalu zaslovel pod imenom \u00bbwalkie-talkie rop\u00ab, saj se je med praznjenjem sefov pripetil nevsakdanji incident. Roparji pod zemljo so imeli na strehi stolpnice pred banko pomaga\u010da, ki jih je po radijski zvezi obve\u0161\u010dal o\u00a0stanju no\u010dne ulice, da ne bi zlo\u010dina slu\u010dajno zmotila kak\u0161na policijska patrulja. Zvezo med roparji je po naklju\u010dju prestregel nek londonski radio amater in o\u00a0tem seveda nemudoma obvestil policijo, vendar se je ta kmalu zna\u0161la v\u00a0silni zagati: dobesedno pred njihovimi nosovi in u\u0161esi se je dogajal rop stoletja, nemogo\u010de pa je bilo natan\u010dno locirati ogro\u017eeno banko, saj se je v\u00a0londonskem premeru desetih milj, kolikor so nesli radijski valovi, nahajalo na stotine\u00a0bank.<\/p>\n

portret re\u017eiserja<\/strong>
Roger Donaldson se leta 1945\u00a0rodi v\u00a0Avstraliji in se leta 1965\u00a0preseli na Novo Zelandijo, kjer odpre majhno fotografsko delavnico. Ljubezen do fotografije ga pripelje do ljubezni do filma in za novozelandsko televizijo kmalu re\u017eira televizijsko nadaljevanko Winners and Losers<\/em>. Leta 1977\u00a0posname svoj kinematografski prvenec Sleeping Dogs<\/strong>, ki je obenem prvi novozelandski film po petnajstih letih. Vzpodbujen z\u00a0njegovim uspehom\u00a0Donaldson lobira pri novozelandski vladi, ki leta 1978\u00a0ustanovi filmski sklad in tako vzpostavi temelje filmske produkcije v\u00a0dr\u017eavi. Nova Zelandija za Donaldsona kmalu postane premajhna; odzove se povabilu Hollywooda in leta 1984\u00a0posname svoj prvi ameri\u0161ki film The Bounty<\/strong>, v\u00a0katerem nastopita Mel Gibson in Anthony Hopkins. Film je sprejet v\u00a0uradni program festivala v\u00a0Cannesu in nominiran za zlato palmo, kar se Donaldsonu kasneje ne bo ve\u010d zgodilo. Preusmeri se namre\u010d v\u00a0bolj komercialne vode in za velike studie zre\u017eira kopico uspe\u0161nic, med katerimi se med drugim nahajajo danes kultni neo-noir triler Brez izhoda<\/strong> (No Way Out<\/strong>, 1987) s\u00a0Kevinom Costnerjem, legendarni Koktejl<\/strong> (Cocktail<\/strong>, 1988) s\u00a0Tomom Cruiseom, mra\u010dne Bele pe\u0161\u010dine<\/strong> (White Sa<\/strong>nds, 1992) z\u00a0Willemom Dafoejem, priredba Peckinpahove klasike Pobeg<\/strong> (1994) z\u00a0Alecom Baldwinom in Kim Basinger ter ambiciozen politi\u010dni triler o\u00a0kubanski raketni krizi Trinajst dni<\/strong> (Thirteen Days<\/strong>, 2000). V\u00a0doma\u010dih kinematografih smo nazadnje lahko gledali njegov nenavaden biografski film Lovec na rekorde: legenda o\u00a0motorju<\/strong> (The World’s\u00a0Fastest Indian<\/strong>, 2005) z\u00a0Anthonyem Hopkinsom v\u00a0naslovni vlogi. Ban\u010dni rop<\/strong> lahko razumemo tudi kot re\u017eiserjev povratek v\u00a0bolj intimno okolje neodvisne produkcije, manj\u0161ih prora\u010dunov in posledi\u010dno ve\u010dje ustvarjalne svobode.<\/p>\n

portret igralcev<\/strong>
Jason Statham<\/strong>, ki s\u00a0svojo karizmo na ple\u010dih prena\u0161a dobr\u0161en del filma Ban\u010dni rop<\/strong>, je kariero igralca za\u010del povsem naklju\u010dno. Preden je za\u010del koketirati z\u00a0velikimi platni, je bil eden najbolj\u0161ih britanskih plavalcev, ki je na svetovni lestvici kotiral na presti\u017enem dvanajstem mestu. Med treningom ga je opazila snemalna ekipa, ki je iskala nove obraze in telesa za razli\u010dne reklame. Med snemanjem reklame za neko podjetje je Statham spoznal lastnika podjetja, ki je bil po naklju\u010dju tudi eden izmed producentov filma Morilci, tatovi in dve nabiti \u0161ibrovki<\/strong> (Lock, Stock and Two Smoking Barrels<\/strong>, Guy Ritchie, 1998). Producent je Stathama seznanil z\u00a0nadobudnim re\u017eiserjem, ki je v\u00a0plavalcu nemudoma prepoznal neizkori\u0161\u010den dramski potencial ter ga zasedel v\u00a0eno klju\u010dnih vlog bodo\u010de uspe\u0161nice. Statham naslednji\u010d zaigra \u010dez dve leti v\u00a0novi Ritchiejevi uspe\u0161nici Pljuni in jo stisni<\/strong> (Snatch<\/strong>, 2000), takoj zatem pa za\u010dnejo presti\u017ene ponudbe kar de\u017eevati. Stathama tako kmalu re\u017eira legendarni John Carpenter v\u00a0podcenjeni znanstvenofantasti\u010dni srhljivki Duhovi Marsa<\/strong> (Ghosts of Mars<\/strong>, 2001), v\u00a0\u0161e enem znanstvenofantasti\u010dnem trilerju Edini<\/strong> (The One<\/strong>, James Wong, 2001) zaigra skupaj z\u00a0Jetom Lijem, njegova usoda globalnega modernega akcijskega junaka pa je dokon\u010dno zape\u010datena, ko mu Luc Besson ponudi naslovno vlogo v\u00a0kineti\u010dnem Prena\u0161alcu<\/strong> (The Transporter<\/strong>, Corey Yuen, 2002), ki mu do danes sledita \u0161e dve nadaljevanji. Vrsta kritikov in obo\u017eevalcev postavnega igralca se med tem ves \u010das prito\u017euje, da prav noben izmed filmov, v\u00a0katerih v\u00a0dobro desetletje trajajo\u010di karieri nastopi Statham, zares ne izkoristi vseh potencialov zvezdnika\u00a0\u2013 poleg izjemne psihofizi\u010dne kondicije, ki jo razkazuje v\u00a0svojih akcijskih eskapadah, je ta namre\u010d tudi preprosto dober igralec, kar je pokazal v\u00a0svojih prvih dveh filmih. Ban\u010dni rop<\/strong> je naposled spet film, v\u00a0katerem bolj kot posebni u\u010dinki in dramati\u010dni akcijski prizori do izraza prihaja Stathamov igralski talent, predvsem psiholo\u0161ka sposobnost obvladovanja prostora, ki spominja na pritajeno me\u0161anico agresivnosti in inteligence, kakr\u0161na je zaznamovala hladnokrvne in od \u017eivljenja ve\u010dje junake roparskih filmov sedemdesetih, obdobju, ki se mu Ban\u010dni rop<\/strong> obenem priklanja, ga citira in parodira.<\/p>\n

Stathamovi karizmi v\u00a0filmu nadvse uspe\u0161no kljubuje biv\u0161i fotomodel Saffron Burrows<\/strong>, angle\u0161ka igralka, rojena v\u00a0dru\u017eino zagrizenih socialistov, ki si je kot najstnica denar slu\u017eila s\u00a0prodajanjem lokalnega socialisti\u010dnega glasila, danes pa v\u00a0skladu s\u00a0svojimi politi\u010dnimi prepri\u010danji prijateljuje s\u00a0S\u00e9gol\u00e8ne Royal. Saffron Burrows je v\u00a0svet filma stopila skozi velika vrata, z\u00a0vlogo v\u00a0danes klasi\u010dnem politi\u010dnem filmu V\u00a0imenu o\u010deta<\/strong> (In the Name of the Father<\/strong>, 1993) Jima Sheridana, skrben izbor vlog pa je zaznamoval tudi njeno nadaljnjo kariero. Tako \u0161e najbolj slovi po odmevnih nastopih v\u00a0dveh drznih filmih Mikea Figgisa: Gospodi\u010dna Julie<\/strong> (Miss Julie<\/strong>, 1999) in \u010casovna koda<\/strong> (Timecode<\/strong>, 2000), na nepozaben na\u010din je upodobila Klimtovo muzo v\u00a0biografskem filmu Klimt<\/strong> (2006) velikega avtorja Raoula Ruiza, pogosto pa nastopa tudi na odrskih deskah.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbPrivla\u010dila me je ideja, da imam opravka z\u00a0resni\u010dno zgodbo in s\u00a0kopico izredno zanimivih dejstev o\u00a0tem ban\u010dnem ropu. Prav tako se mi je zdelo sijajno, da po ve\u010d kot dvajsetih letih spet snemam v\u00a0Angliji. Ena izmed \u010dudovitih re\u010di, povezanih s\u00a0tem, je fantasti\u010den razpon resni\u010dno dobrih, talentiranih igralcev, ki so na razpolago v\u00a0Angliji, zato je bilo izbiranje igralcev \u010disti u\u017eitek. Zame so filmi vedno tesno vezani na to, kdo nastopa v\u00a0njih. \/\u2026\/ Mislim, da je Jason Statham izredno karizmati\u010den igralec, ki se je preizkusil \u017ee v\u00a0vseh vrstah filmov. Te\u017eko je natan\u010dno opredeliti, kaj je tisto, kar iz igralca naredi zvezdo; sam mislim, da je to Stathamova izredna karizma. Sam ga resni\u010dno vidim kot britansko verzijo Stevea McQueena\u00a0\u2013 obdarjen je z\u00a0neko posebno, zami\u0161ljeno kvaliteto. Iz malega je sposoben ustvariti veliko. Ima odli\u010den glas. Vse te stvari ga napravljajo unikatnega\u00a0\u2013 podoben ni nikomur, ki se danes sprehaja \u010dez velika platna. \/\u2026\/ Zdelo se mi je, da bomo skupaj ustvarili zanimiv film, ki bo vseboval ve\u010d razli\u010dnih pogledov. U\u017eivam v\u00a0preiskovanju motivov za delovanje neke dru\u017ebe in tokrat so me zanimala dejstva, zgodovinska dejstva o\u00a0nekem specifi\u010dnem \u010dasovnem obdobju in politiki, ki ga je zaznamovala. \/\u2026\/ Osebno obo\u017eujem raziskovanje, v\u00a0tem se znam resni\u010dno izgubiti. Za film sem se pripravljal tako, da sem prebiral vse takratne \u010dasopise, se zakopal v\u00a0nacionalne arhive in izbrskal kopico podatkov, ki so le\u017eali v\u00a0temi vse od leta 1971.\u00ab
– Roger Donaldson, re\u017eiser<\/p>\n

\u00bbBan\u010dni ropi v\u00a0sodobnih filmih so vsi odvisni od visoke tehnologije, roparji vdirajo v\u00a0ra\u010dunalnike, da bi sesuli varnostne sisteme, to pa je staromoden rop\u00a0\u2013 opravka imamo s\u00a0cepini in lopatami, s\u00a0kopanjem pod zemljo, z\u00a0razstreljevanjem zidov in odpiranjem \u0161katel z\u00a0\u017eeleznimi palicami!\u00ab
– Inan La Frenais, scenarist<\/p>\n

\u00bbK\u00a0sre\u010di vloga v\u00a0tem filmu ni bila ena tistih, kjer bi moral izvajati vsakovrstne vragolije in se iti kaskaderja. Pi\u0161tolo v\u00a0roki sem zamenjal s\u00a0kozarcem piva. Film ni pretirano akcijski, ni podoben raznoraznim visenjem iz helikopterjev in podobnim neumnostim, za kakr\u0161ne so me neko\u010d pla\u010devali. Gre za sofisticiran triler, za\u010dinjen z\u00a0nekaj akcije. V\u00a0filmu me boste sicer lahko videli, kako zaviham rokave, vendar to storim iz pravih razlogov. Vse v\u00a0filmu je upravi\u010deno, vsaka akcija ima svoj motiv. Prepri\u010dan sem, da bodo ljudje ta film obo\u017eevali.\u00ab
– Jason Statham, igralec<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbJason Statham \/\u2026\/ je kariero \/\u2026\/ za\u010del v hard-boiled kriminalkah Guya Ritchieja \/\u2026\/, tako da se zdaj, v Ban\u010dnem ropu<\/strong>, posnetem po resni\u010dnih dogodkih, ki so ogrozili britansko nacionalno varnost (imena so spremenili, ‘da bi za\u0161\u010ditili krive’), relativno udobno in kredibilno vra\u010da domov, v londonsko podzemlje z za\u010detka sedemdesetih, ko male ribe, ‘pogre\u0161ljive kot pasji drek’, nehote zaigrajo v premo\u010dni ligi. Mali rop jih potegne v \u017erelo zgodovine \u2013 kompleksne, napete, intrigantne, zarotni\u0161ke, stresne, morilske, hladnokrvne, cini\u010dne, mizantropske in polne makiavelisti\u010dnih detajlov, ki jih presegajo. Toda ne le njih, ampak tudi tiste, ki so zgodovino naro\u010dili \u2013 kot jed, ki najbolj tekne hladna.\u00ab ZA +.
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm se razpleta s\u00a0hitrostjo ekspresnega vlaka, utelesi etos \u0161estdesetih v\u00a0trenutku, ko je ta povsem podivjal, in ponuja kopico umazane, subverzivne zabave.\u00ab
– Philip French, The Observer<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiser Roger Donaldson dr\u017ei suspenz na vrhuncu od za\u010detka do konca filma, ko boste hoteli vedeti \u0161e ve\u010d o\u00a0ropu, ki je dobesedno pretresel imperij.\u00ab
– Peter Travers, Rolling\u00a0Stone<\/em><\/p>\n

\u00bbKar je najbolj prekleto pomembno in \u010das je \u017ee bil, da se to kon\u010dno zgodi: Ban\u010dni rop je prvi spodoben film Jasona Stathama vse od \u010dasov, ko je ta razgrajal po zgodnjih roparskih filmih Guyja Ritchieja. \/\u2026\/ Po pravici povedano je ob tem najnovej\u0161em filmu Rogerja Donaldsona Oceanovih enajst videti kot dokumentarec bratov Maysles.\u00ab
– Robert Wilonsky, The Village\u00a0Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbZapletena teorija zarote, ki obdaja ban\u010dni rop, je naravnost fantasti\u010dna.\u00ab
– J.R. Jones, Chicago\u00a0Reader<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film, ki je 1. oktobra leta 2008 odprl Mestni kino Kinodvor!\u00a0 Kriminalka, posneta po resni\u010dnih dogodkih, razkriva ozadje enega najbolj nenavadnih, kontroverznih in uradno \u0161e vedno nepojasnjenih ban\u010dnih ropov vseh \u010dasov v\u00a0Zdru\u017eenem kraljestvu. Eleganten poklon trdim kriminalkam sedemdesetih.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":76678,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1671"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/76678"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1671"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}